Užitno jagodičevje na vrtu in 8 grmovnic, ki rastejo pri nama

Katero skupino sadja je v trgovini najtežje dobiti oz. je cena glede na količino najvišja? Drobno jagodičevje. In ker grmički, grmovnice ter manjša drevesa, kjer jagodičevje uspeva, ustvarjajo tudi dobro zeleno mejo, predlagava, da jagodičevje na vrtu postane del vaših načrtov. Odlično popestrijo in dopolnijo ponudbo domačih sadežev, lepo razmejujejo vrt od travnika oz. zelenice ter ustvarjajo še več pridelka. Praksa zasajevanja užitnih živih mej v naših krajih še ni tako močna. A ker je njihova uporabnost in smiselnost precej velika, predstavljava užitne grmovnice, ki uspevajo okoli Vrta Obilja.

1. Ribez

Nekoč izjemno razširjeno jagodičevje, znotraj katerega ločimo beli, rdeči in črni ribez (barva plodov). Izbira vrste in nato sorte je odvisna od namena uporabe in časa dozorevanja plodov. Glavnina pobiranja plodov je v juniju in juliju. Najzgodnejši je beli ribez, ki dozori v juniju, pred rdečim ribezom. Najbolj pozen je črni ribez. Med vsemi tremi ima črni ribez najbolj močno in značilno aromo, ki se odlično obnese pri pečenju sladic. Grmi ribeza zrastejo meter ali višje. 

2. Maline

Verjetno najbolj razširjeno jagodičevje, zato ne preseneti pestra izbira sort in raznih križancev. V osnovi jih delimo na enkrat in dvakrat rodne sorte. Slednje so ob vrtovih najpogostejše. Hitro se razrašča s podzemnimi korenikami, zato je jo dobro omejiti. Najine so omejene s starimi glinenimi opekami.

3. Sibirska borovnica

Modro kosteničevje je jagodičevje, ki vedno bolj pridobiva na prepoznavnosti in koristnosti. Je najzgodnejši domači sadež, saj cveti že v marcu, plodove pa obiramo v mesecu maju. Nezahtevno za vzgojo, odporno na mraz, saj cvetovi zdržijo temperaturo do - 10 °C. Grmički zrastejo do višine 2 m. Izbiramo lahko med večimi sortami, ki se razlikujejo predvsem po namenu uporabe plodov. Nad zgodnjimi plodovi so navdušeni tudi ptiči, zato je zaščitna mreža precej dobrodošla. Ob vrtu Obilja trenutno zori 5 različnih sort sibirske borovnice. Nama najokusnejšo sorto bova razsadila še naprej.

4. Šmarna hrušica

Izjemno čudovit visoki grm, ki navdušuje od pomladi, ko bujno zacveti, poleti, ko nam nudi drobne grozdaste jagode, do jeseni, ko se listje prelije od zelene, rumene in oranžne do rdeče barve.  Zelo redko jo najdemo na vrtovih, a drobi sadeži so prava poslastica. Šmarna hrušica zraste kot večji grm ali manjše drevo,  lahko več kot 3 m visoko. Cveti konec marca in v začetku aprila, ko ustvari krošnjo nežnih belih zvezdastih cvetov. Plodove obiramo od junija naprej, zori postopoma. Gre za drobne, kot borovnica velike jagode, ki spominjajo na jabolčka. Šmarna hrušica izvira iz družine rožnic (Rosaceae), kamor uvrščamo tudi jablane, hruške, kutine, nešplje. Okus spominja malo na hruško, borovnico in jabolko. Rastlina je zelo nezahtevna in trdoživa. Nama je izjemno všeč!

5. Aronija

Bujno grmičevje, ki se je že dobro razširilo v naših krajih, danes predvsem zaradi zdravilnih učinkov in možnosti predelave plodov. Nekoč je bila razširjena predvsem zaradi okrasnega namena, saj se listje v jeseni obarva v rožnato-rdeče odtenke. Cveti v mesecu maju, v obliki belih kobulastih cvetov. Plodovi dozorijo konec meseca avgusta in so zelo trpkega okusa, kar pa ne odvrne ptičev, ki zelo radi pozobajo drobne jagode. Jagode se najpogosteje predeluje v sokove in marmelade. 

6. Kosmulja

Danes že rahlo pozabljeno nizko do srednje grmičevje, ki ima po rodnem steblu drobno trnje. Cveti aprila z neopaznimi drobnimi zelenimi cvetovi. Plodovi dozorevajo v mesecu juniju in juliju, veliki kot grozdje. Okus je sladko-kisel. So prave male okusne bombice, ko dozorijo! Izbiramo lahko med rumenkastimi in rdečimi plodovi, odvisno od sorte. Grmovje zraste do 1,5 m v širino in višino. 

7. Josta

Gre za grmovnico, ki je križanec med kosmuljo in črnim ribezom. Od kosmulje se razlikuje po tem, da je brez trnja, plodovi so večji, in dosega se tudi bujnejši pridelek. Prav zaradi odsotnosti trnja, je josta postala bolj priljubljena kot kosmulja. Malo bolj aromatični so tudi njeni plodovi, kar je posledica križanja s črnim ribezom. Plodovi zorijo konec meseca junija in v juliju.

8. Leska

Ne gre za jagodičevje, a je še vedno ena izmed koristnejših grmovnic, ki jo posadimo okoli vrta. Ima gosto in bujno rast, vzgajamo jo v grmičevje. Doseže velikost 3-4m. Uporabna je zaradi plodov - lešnikov, ki dozorijo konec poletja in v začetku jeseni. Na vrtu pa nam koristi tudi njen les, saj iz leskovih vej pripravljamo palice za oporo paradižnikom in visokemu fižolu.

Zaključna misel

Ustvarjati širino, barvitost in obilje različnih okusov so cilji vsakega vrtnarja. Ne ustavljajte se zgolj pri zelenjavi in si zasadite nekaj sadnih trajnic, saj se jagodičevje na vrtu čudovito dopolnjuje z zelenjavnim vrtom.