Priprava gred s kompostno zastirko jeseni 2018

Strošek komposta in koliko ga potrebujem za svoj vrt

Temelj sonaravnega vrta brez prekopavanja je kompostna zastirka. Glavno nego gredic in pripravo na novo sezono naredimo tako, da vse gredice zastremo s kompostno zastriko 3-5 cm na debelo. Tukaj se takoj postavi vprašanje: "Koliko komposta sploh potrebujemo za svoj vrt v eni sezoni?"  

Vrt velikosti 100 m2 potrebuje 2 m3 komposta

Naredimo hiter in posplošen izračun za vrt površine 100 m2. Na takšni površini imamo približno 65 m2 gred in 35 m2 vrtnih poti, saj okvirno 1/3 vrta predstavljajo vrtne poti. Gredice želimo zastreti s 3 cm debelo kompostno zastriko. Zato si pred zastiranjem gred pripravimo 2 m3 komposta, kar smo izračunali tako, da smo pomnožili celotno površino gred (65 m2) z debelino kompostne zastirke (0,03 m). Da zastremo še vrtne poti z lesnimi sekanci 5 cm na debelo, pa potrebujemo 1,75 m3 materiala (35 m2 x 0,05 m).

S to investicijo, skozi vrtno sezono ne bo potrebe po gnojilih ali specifičnih hranilih za zelenjavo. Po istem postopku izračunamo za vsak vrt in poskrbimo, da si pripravimo malenkost več komposta in ostalega organskega materiala kot smo izračunali, saj je seveda bolje, da nam ga nekaj ostane, kot pa da ga je premalo.

Okvirna količina komposta je pomembna še posebej na začetku oziroma prehodu na sonaravno vrtnarjenje brez prekopavanja tal, ko pogosto sami nimamo dovolj lastnega komposta in material poiščemo drugje - pri kmetih, komunalah, sosedih, ... Tukaj pa je pomeben tudi podatek, koliko komposta oziroma drugega materiala si lahko pripeljemo. Traktorska prikolica s povišanimi stranicami ima okoli 7 m3 prostornine, srednje velika avtomobilska prikolica pa 0,5 m3.

Kolikšen je bil strošek konjskega gnoja, lesnih sekancev in šampinjonovega komposta?

Lansko leto (2017) sva si naredila večjo zalogo organskega materiala. Lesne sekance sva uporabljala sproti za zastiranje vrtnih poti, ostalo pa sva kompostirala za uporabo na vrtu in sadovnjaku v naslednji vrtni sezoni. Vse cene vključujejo tudi prevoz.

  • 7 m3 konjskega gnoja (1 traktorska prikolica s povišanimi stranicami)  - 120 €
    Svež gnoj ne uporabljamo na vrtu. Midva sva ga skompostirala po tem postopku.

  • 12 m3 odpadnih lesnih sekancev (manjši koščki z lubjem) iz obrata lesnih sekancev za kurjavo - 140 €
    Z lesnimi sekanci se zastira vrtne poti in okoli dreves ali grmovnic. Lahko se jih tudi skompostira!

  • 4 m3 šampinjonovega komposta, ki gojiteljem predstavlja nepomemben odpadek - 1 gajba piva 🙂
    Ta material potrebuje še nekaj mesecev kompostiranja, potem pa gre na zelenjavne grede in se vanj seje ter sadi.

S tem sva dobila več kot dovolj organskega materiala za pripravo celotnega vrta za novo sezono, saj hkrati pridelava tudi nekje 2 m3 lastnega komposta iz rastlinskih odpadkov. Za pripravo gred in vrtnih poti letno potrebujeva 5 m3 komposta in 3 m3 lesnih sekancev. Z viškom sva/bova zastrla tudi sadna drevesa in grmovnice.

Šampinjonov kompost je na začetku poln gob in belih hif
Šampinjonov kompost je na začetku poln gob in belih hif. To ni nič narobe.
Zaključna misel

Vse dokler se bo Zemlja vrtela, bo dovolj organskega materiala in posledično komposta za vse nas. Prvi naslov, kje najti organski material je www.bolha.com. Čisto brez heca. Drugi naslov pa je vaš telefonski imenik. Zagotovo imate znanca, kateri se ukvarja s konji in ima gnoja več kot dovolj.