Korenine rastlin predhodnic odrežemo

Korenine rastlin ne pulimo, temveč jih odrežemo

Po tem, ko nas enoletne rastline na vrtu polno obdarijo s pridelki, jih odstranimo. Praksi, da se rastlino izpuli s čimveč koreninami, ne slediva, saj jo odreževa tik nad tlemi, da čim večji delež korenin ostane v tleh.

Kako to poteka v praksi?
Korenina koruze pred kitajskim zeljem
Korenina koruze pred kitajskim zeljem

Ko nam rastline dokončno obrodijo, se jih odreže tik nad tlemi. Za to so najboljše škarje za obrezovanje, pri katerih je potrebna previdnost, da med rezilo ne pridejo delčki komposta, zemlje, kamenja, ki lahko rezilo uničijo. Veliko bolje je za to uporabiti multifunkcionalni vrtni nož Hori hori, ki z nazobčanim delom odlično odreže tudi olesenele dele rastlin - npr. zelja, ohrovta, .. Nadzemni del rastlin se skompostira, korenine pa nahranijo življenje v tleh. Tako organska masa ostaja v globini tal.

Največkrat se korenine pusti v tleh jeseni, ko za njimi ne sledi več nobena setev. Med letom so ti odrezani "štrcli", ki malenkost še štrlijo iz zemlje, moteči za naslednjo rastlino - predvsem pri pripravi tal in okopavanju. Najina praksa je takšna, da zadnjo rastlino na gredi tisto sezono (jeseni), odreževa in pustiva v tleh. Skozi leto pa po občutku oz. je zelo odvisno kaj sejemo oz. sadimo kasneje. Po tem, ko rastlino odstranimo,  priporočljivo sledi nova plast komposta, kot je opisano tukaj - Priprava tal. Tako se tudi čudovito prekrije ostanke korenin, ki bi malo štrleli vn.

Kaj pa bolezni, ki ostanejo v tleh?

Tudi če se ne vem kako trudimo in bi želeli odstraniti vse korenine iz tal, bo nek delež vedno ostal v tleh. Tako strah pred ostankom bolezni v tleh tudi ne izgine in je po najinem mnenju tudi brezpredmeten. Res je, da vsaka rastlina za seboj pusti sled, inofrmacijo in snovi, ki vplivajo na naslednje rastline, ki sledijo, vendar tukaj na tej točki, ne rešujemo teh problemov.

Pri tem strahu je bistveno boljša rešitev kolobarjenje in pa vedenje, da Narava konec koncev vso organsko maso predela v kompost, zato brez skrbi.

Še nekaj besed o odmirajočih koreninah

S puščanjem korenin se povečuje mikrobna biodiverziteta. Vsaka korenina je življenjski prostor mikrobom, ki živijo v sožitju z rastlinami in vsaka rastlinska vrsta ima sebi lastno, značilno mikrobioto. Večja kot je pestrost rastlinskih vrst (mešane zasaditve), večja je mikrobna vrstna pestrost v tleh, ki so tako plodnejša. Samo 1 cm proč od korenine je število koristnih mikrobov v tleh do 5 x manjše kot tik ob in v koreninah. In mikrobi so kuharji prehrane za rastline, ki reciklirajo praktično vsa hranila v tleh.

Vse korenine metuljnic (fižol, soja, grah, bob, leča, čičerika...) so še posebej priporočljive za puščanje, saj s tem v tleh ostanejo tudi koreninski gomoljčki, polni bakterij Rhizobium, ki so krivec za vezanje dušika v rastline in posledično v tla pri vseh metuljnicah.

Odrezano steblo jajčevca
Odrezano steblo jajčevca
Zaključna misel

Tako kot mogočna drevesa, ki se podrejo, za seboj globoko v tleh pustijo veliko koreninsko-lesne mase, ki hrani še naslednje generacije dreves, ki ji sledijo, tako počnemo tudi na vrtu.