Nesrečni začetki vrtnarjenja

Ko sem se začel ukvarjati z vzgojo lastne hrane pri svojih 22. letih, sem se zaradi sestavljanja male hiške, za vrt odločil na hitro. Zima leta 2013/2014 je bila zelo skromna s snegom in 30.1. 2014 je takratni travnik zaoral sosedov traktor. Naslednji dan je padal sneg. Polno zaposlen s sestavljanjem Hiškota, se do začetka aprila nisem mogel začeti ukvarjati z vrtom. Zemlja je zaorana čakala na vse do aprila.

Ja, začelo se je z oranjem

V začetku aprila je (zopet) sosedov traktor s frezo, zgornjo plast spremenil v fini prah. V naslednjih dneh sem hitro uredil gredice in izmeril, da imam vsega skupaj 250 m2 zelenjavnega vrt. Za svoj rojstni dan (7.4.) sem sadil krompir. Bilo je zelo vroče, to vem zato, ker sem brez zgornje majice in bosih nog neizmerno užival pri delu z zemljo. V naslednjih dneh nadobudno vrtnaril po načelu "ravno ni naravno", sejal vse povprek in počez na sveže pripravljeno zemljo. Okoli že starejših sadnih dreves sem direktno na travo nasul zastirko in notri posadil fižol ter ga po vrvici navezal na drevesa. Zanimiv eksperiment, ki je dal en dober odgovor. Drevesom je bila zastirka zelo všeč!

Gosta zastirka pod starejšimi sadnimi drevesi in vrvice za vzpenjanje fižola
Pripravljene gredice z nekaj zastirke. Po to zastirko je bilo vse povprek posejan korenček, solata, redkvica, ..

Na zorani, prefrezani in vs epovprek posejani zemlji je bilo vse super in prav do prvega dežja, ko je plevel prevzela kontrolo, gola zemlja se je nato izsušila ter še pred sredino meseca maja nazaj zbila v stanje pred oranjem in košara s pridelki ni bila ravno polna. Nekaj sem delal narobe. Močno narobe.

Kaj narediti sedaj?

V tem trenutku sem začel bolje opazovati vrtove okoli sebe, gozdove, načine vrtnarjenja. Zelo preudarno in dobro opazujem, ko iščem rešitve in boljše načine dela. V  tem času sem med vožnjo z avtomobilom vseskozi gledal na vrtove v bližini cest v vseh letnih časih. V kraju Vrhovo (med Radečam in Sevnico) sem med gledanjem na vrtove, zapeljal na nasprotni pas in s stranskim ogledalom trčil v ogledalo nasproti vozečega novega Passata. Na srečo le materialna škoda, ki se je še nekaj let poznala na moji avtomobilski zavarovalni polici. Navkljub prigodi, sem se od kukanja na vrtove veliko naučil in to znanje prenašal na svoj vrt. Skupaj s Tjašo, ki je vedno več dni preživljala pri meni, sva se resno lotila vrtnarjenja.

Štart iz ničle

Vrtičkarji imate na vrtovih, ki jih vestno obdelujete čudovito fino zemljico. Kot puter bi rekli. Ta zemlja je bila že desetletja kultivirana, obdelovana in močno pognojena, da danes na njej čudovito raste. Vseeno sem tu videl nekaj pomanjkljivosti (veliko zalivanja, veliko ur dela, neenakomernost kvalitete pridelkov različnih zelenjadnic, ..).

Najboljši način za pripravo pa je od samega začetka ponujal sam. Ker preprostih stvari človek ne jemlje resno in rad komplicira, mu je resnica skrita pred očmi. Za pripravo tal mi je odgovor dala Narava. V Naravi najdemo samo na enem mestu golo zemljo. V puščavi. Nikjer drugje Narava ne izpostavlja zemlje zunanjim vplivom in tudi na njivah in vrtovih ne priporočam izpostavljanja zemlje direktnemu soncu, dežju ali močnemu vetru.

Tako kot to počne narava

In najbolje zemljo bogati in ščiti gozd z debelo zastirko iz listja in gozdne črnice. Ko sem sadil drevesa v sadovnjaku in (takrat še) kopal tiste brez vezne gromozanske luknje za sadike, sem v gozdnih kotanjah nabiral listje in gozdno črnico. Odgrnil sem listje in hitro naletel na močne in goste korenine, ki so se prepletale le nekaj centimetrov pod površjem. To mi je dalo misliti. Drevesa visoka 20 m in več imajo korenine 5 cm pod zemljo? Da, ker se tik pod površjem, zaradi obilo zastirke skriva živa zemlja polna hranil. Te korenine srkajo hrano, globlje jim dajejo stabilnost ter črpajo minerale in vodo. Tako bogato zemljo je namen ustvariti na vrtu.

Gozdna črnica pod listjem z močnim koreninskim sistemom dreves

Gozd se tudi v najbolj sušnih poletnih mesecih ne izsuši. Nihče ga ne hodi zalivat zvečer. Zasajen je gosto in z zastirko si ustvarja spužvo, ki odlično zadržuje vlago. Takšno spužvo, ki zadržuje vlago, je namen ustvariti na vrtu.

Naj bo suša ali močno deževje, hoditi po gozdu je vedno prijetno in blato se nam ne sprijema na obutev. Zgornja plast listja in spodaj gozdna črnica posrkata vase vodo in jo počasi sproščata globlje v tla. Brez spiranja. Tudi to želimo ustvariti na lastnih vrtovih.

To lahko naredim tudi jaz!

Uporabim človeško znanje vzgoje rastlin in uporabim način priprave tal po vzoru Narave, ter ustvarim nekaj izjemnega. Na vrtu, pri grmovnicah, rožah, zeliščih in tudi sadovnjaku! Še isto leta 2014 sem za 2. setev začel uporabljati več in več različnih zastirk in eksperimentiral vse do leta 2017, ko sem našel zmagovalno kombinacijo zastirk za pripravo tal na vrtu.