Obilna zastirka

Narava nikjer ne želi izpostavljati zemlje zunanjim dejavnikom. Če ni preraščena z rastlinjem, je prekrita z listjem in iglicami, na naravnih travnikih s posušeno travo. Razlog za to je, ker je zemlja živ organizem. Vsi živi organizmi imamo zaščitni sloj, ki ščiti pred zunanjimi dejavniki - človek ima kožo, sesalci imajo kožuh, ribe imajo luske, ptiči perje, kuščarji luske, drevo lubje, rastline kutikulo, ...

O zemlji

Zemlja je živ organizem. Ustvarjena je na način, da je življenje v njej vedno zaščiteno. Ko odstranimo zaščito, postane ranljivo in življenje izgine. Zanimivo, kako je človek izgubil ta pogled, kako nekaj tako preprostega ne uvidi, ko pa je resnično vsa zemlja okoli nas zaščitena.

Zastrašujoče je pogledati na današnje njive in nekatere vrtove, ki z vsakim letom izgubljajo rodovitnost in življenje, ter postajajo bolj in bolj osiromašena ter odvisna od apliciranja človeških gnojil, pesticidov. Velika polja v velikih poljedeljskih državah postajajo puščave.

Voda je življenje

Šinilo me je kot strela, zopet ena zelo preprosta ugotovitev - voda je življenje. In pod zaščito zastirke je zemlja vedno vlažna, zato je polna življenja, gliv, mikroorganizmov, žuželk, nevretenčarjev, .. Ko se odvzame voda, izgine življenje. Tla postanejo trda ter zbita, na vrhu velikokrat nastane skorja, ki se drobi v prah in jo močan veter odpihuje stran. Ob močnem dežju pa zemljo spira in za seboj pušča kot cement trdo površino. Mislim, da je to način Narave, da iz neprimernega območja transportira zemljo na druga območja, kjer jo čakajo boljši naravni pogoji ali večja nega človeka. Nature way to say f**k you! In prav je že prav tako.

Izgubljamo zemljo

Z vetrom, izpiranjem, premočnim kultiviranjem in izčrpavanjem gola zemlja izginja. Na obdelovalnih površinah se organska sov nikoli ne vrne nazaj tlom. Le NPK. V zemlji niso zgolj trije elementi (NPK - dušik, fosfor, kalij). Kompleksnost je bistveno večja in presega razumevanje človeka.

Ni važno kakšen tip zemlje, obilna zastirka jo oživi

Ubadanje s tipi tal nima smisla. Glinena in lapornata tla veljajo za trdo zemljo, a z zaščito in posledično oživitvijo postanejo rahla in izjemno rodovitna! Prav tako vsi ostali tipi prsti.

Obilna zastirka?

Ja, ker posuti drobec slame ali listja po gredicah ni dovolj. Zastrika mora biti dovolj debela, da dobro prekrije celotno površino. Kompostna zastrika minimalno 2 cm na debelo, sveža organska zastirka pa 5 cm na debelo, da opravlja svojo funkcijo.

Katero zastirko naj uporabim?

Tudi na vrtu se vse začne s pokrivanjem tal oziroma z zastirko. Ker želimo proces oživljanja in bogatenja zemlje za gojenje kulturnih rastlin pospešiti, potrebujemo še toliko bolj obilno zastirko. Katerakoli organska snov bo delovala. Lahko se uporablja vse organske zastirke - travni odkos, slamo, listje, živalski kompost, rastlinski kompost, seno, ovčjo volna, lesne sekance. Vsaka izmed naštetih ima svoje posebnosti, vednar v nobeno izmed njih ni mogoče direktno sejati. Preizkusil sem vse naštete organske zastirke in danes prisegam na prvem mesti na kompost ter na slamo in lesne sekance, ki vsebujeta dosti ogljika in trajno vežeta hranila v tla. Vse zastrike so brez vdelovanja organske mase v tla, brez obračanja, zgolj kot pokrivni material na obstoječo zemljo. Naj ponovim, da pri tem površin ne prekrivamo z majhnimi "homeopatskimi" količinami. Za dolgoročno rodovitnost in življenje v tleh je potrebno tla obilno zastreti.