Rabarbara

Rheum rhaponticum

Družina: Dresnovke Skupina: Trajnice

”Njen sadni okus in aroma pomlad poživita, predvsem v jedeh, kot sta kompot in pita.” – L. Rožman

Je trajnica, pri kateri uživamo termično obdelana stebla v podobnih jedeh kot (sladke) sadeže. V naših krajih rabarbara odlično uspeva brez posebne nege, že spomladi požene rast in daje pridelek. V tleh razvije odebeljene korenike ali rizome, iz katerih (nova rastlina) požene močna stebla in velike liste.

Vsebuje veliko oksalne kisline, ki jo je največ v njenih listih, zato uživamo zgolj mlada stebla oziroma listne peclje, v katerih je koncentracija oksalne kisline nižja. Njihova barva variira od rdeče, roza do zelene. Na istem mestu dobro uspeva od 10 do 30 let. Vendar če si želimo rednega kakovostnega pridelka, rabarbaro pomlajujemo s presajanjem vsaki 2 ali največ na 5 let. Spada v družino dresnovk, botanično je sorodnica ajde in divje rastoče navadne kislice.

Rabarbare na vrtu po navadi ne gojimo v večjem številu. Za družino je dovolj ena (do dve) rastlina, ki prav tako kot hren raste poleg začimb ali zelišč. Zadnje čase je večja vključenost rabarbare v kulinariki povzročila, da se zopet vse pogosteje sadi v večjem številu. Ko sadimo več kot 4 rastline, jim vsekakor namenimo svojo gredo.

Rabarbara vzgoja

Kdaj in kako saditi ter sadilna razdalja

Prvo leto sadimo kupljeno sadiko s koreninskim delom v večjem loncu s substratom. Najprimernejši čas za presaditev rabarbare je v oktobru, da se rastlina do pomladi dobro ukorenini. Možno je tudi zgodaj spomladi, ko tla odmrznejo. Za uspešno rast potrebuje sončno mesto. Odlično uspeva v univerzalno rodovitnih tleh, zato jo zastiramo s kompostom. Namenimo ji dovolj prostora, posamezna rastlina potrebuje 1 m2. Ko jo gojimo na svoji gredi, si v eni vrsti rastline sledijo na vsakih 100 cm.

Mlada rabarbara zgodaj pomladi
Mlada rabarbara zgodaj pomladi

Morebitna stebla in liste odrežemo in pustimo zgolj korenine z morebiti vidnimi brsti. Pripravimo sadilno jamico, njena velikost in globina je odvisna od velikosti koreninske grude in ni potrebno kopati globlje. Sadilno jamico zalijemo, posadimo in zagrnemo. Pazimo, da ne poškodujemo rastnega brsta. Če je jesen suha, redno zalivamo teden dni. Po enakem postopku jo sadimo zgodaj pomladi, le da v tem času (po prezimovanju) ni starejših stebel in listov. Celo površino okoli rastline zastremo s kompostom 3 do 5 cm na debelo.

Lahko si priskrbimo tudi domačo sadiko. Kot puljeno sadiko presadimo mlajše rastline, ki izraščajo ob večji (matični) rastlini na vrtovih prijateljev ali družine. Koreniko na novo mesto presadimo takoj, brez vmesne faze rasti kot sadike v sadilni enoti, zato jo presajamo v oktobru.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Sadilno sosledje

Za rabarbaro izberemo stalno mesto na vrtu. Odlično uspeva skupaj ostalimi zelišči in začimbnicami ali pa sama na svoji gredi. Pazimo na zadostno sadilno razdaljo zaradi senčenja.

Nega

Če smo rabarbaro presadili oktobra, bo prvo pomlad že dobro odgnala in začnemo z nabiranjem pridelka. V primeru, da smo jo presadili zgodaj pomladi, je prvo leto ne nabiramo. Tako ji omogočimo razvoj močnega koreninskega sistema. V marcu že začne počasi rasti, vendar ne bo zdržala močnejših pozeb. Če že vidimo njene nadzemne dele in prihaja napoved zmrzali, jo zaščitimo z zastirko iz slame. Pri kasnejši otoplitvi bo takšno zastirko brez težav prerastla ali pa jo odstranimo.

V juniju začne razvijati cvetove, ki so za rastlino energijsko zelo zahtevni in potrebujejo veliko hranil, zato je pogosta praksa, da cvetna stebla odstranimo. S tem bomo tudi podaljšali življenjsko dobo rastline. Cvetovi imajo intenziven vonj. Če jih pustimo, bodo privabili kar nekaj žuželk, med katerimi po svoji opaznosti posebej izstopa zlata minica, čudovit kovinsko zeleno-zlat hrošč iz skupine skarabejev.

Rabarbara v fazi cvetenja.

Poleti ne potrebuje posebne nege, niti ne pretiranega zalivanja, saj se globoko ukorenini. Vseeno ji lahko v maju namenimo poletno zastirko iz listja, travnega odkosa ali slame.

Konec novembra (pred zimo) odstranimo vse liste skupaj s stebli. Prekrijemo jo s kompostno zastirko debeline 3 do 5 cm, s čimer dodamo hranila in mikrobiološko oživimo tla za novo sezono.

Starejše rastline se (vegetativno) razmnožujejo in poleg glavne (matične) rastline se pojavljajo manjše samostojne. Do neke mere lahko pustimo, da se razrašča, a bo hitro nastala gneča. Najkasneje v roku petih let jo preredčimo, in sicer tako, da oktobra korenine izkopljemo in pustimo eno mlajšo rastlino. Ostale odstranimo ali podarimo.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Z rabarbaro navadno ni težav. Skrbimo za rodovitna in rahla tla, kjer voda v območju korenin ne zastaja, da ni težav z gnitjem.

Pridelek

Glavni pridelek so stebla, ki jih nabiramo od marca do sredine julija. Zaradi svojih zgodnjih pridelkov je med vrtnarji zelo cenjena. Kasneje v sezoni lahko vsebuje več oksalne kisline, ki je za naše telo obremenjujoča.

Stebla nabiramo postopoma, da ima rastlina dovolj nadzemnega dela za rast in se obraste. Previdno jih ločimo od baze tako, da jih potisnemo proti tlom, zasukamo in rahlo povlečemo k sebi. Siljena rabarbara oz. njena stebla imajo precej slajši okus. Od avgusta do konca jeseni nadzemni deli, ki jih ne nabiramo več, omogočajo zalogo hranil za naslednjo sezono.

Skladiščenje

Starejša kot so stebla, več imajo vlaken in jih moramo lupiti. Stebla rabarbare uporabljamo kuhana ali pečena v različnih jedeh. Pogosto se uporabljajo za pripravo pečenih sladic ali kuhanega kompota. V hladilniku sveže nabrana stebla počakajo do enega tedna. Možno jih je tudi zamrzniti, vendar jih pred tem v vreli vodi blanširamo. Pripravljamo tudi različne jedi, ki se shranjujejo dlje časa, kot na primer kompote, marmelade ali sokove.