Priprava tal

Priprava tal z obilno zastirko posnema pogoje v gozdu, kjer se je zgornja plast tal skozi stoletja oblikovala v rodovitno kompostno plast. Z dodajanjem organske mase na vrh zemlje se struktura izboljšuje, postaja bolj rahla, živa in rodovitna. Vsaka organska snov je vredu, ampak naj dodam, da čisto vsaka organska snov na koncu postane kompost. In uporaba komposta je najbolj priporočljiva, saj tako pospešimo tvorjenje rodovitne zemlje (kot v gozdu) in lahko začnemo gojiti zelenjavo in sadeže že danes!

Fokus pri pripravi vrtnih tal je ustvariti univerzalne gredice na katerih raste več kot 50 različnih zelenjave uspešno istočasno!

Za oba spodnja načina priprave priporočam, da so gredice široke med 75 cm do 120 cm in poljubne dolžine. Potke med gredicami naj bodo široke najmanj 30 cm.

1. Način - Vrt vzpostavljamo prvič na travnati površini

Konec oktobra zadnjič pokosimo travo in jo pustimo ležati. Na površino bodočih gredic kar preko pokošene trave zložimo časopisni papir ali 1 slojni karton, na površino potk pa 3 ali 5 slojni karton, da preprečimo rast trajnih pleveli. Nato na gredice naložimo 10 cm komposta, na potke pa 15 cm slame ali 10 cm sekancev. Za oblikovanje gredic lahko uporabimo lesene stranice širine 10-15 cm iz lesa macesna ali akacije in tako dobimo dvignjeno gredo. Tako pripravljeno gredico pustimo do pomladi. Pred prvo setvijo gredo večkrat z grabljami ali nihajno motiko razrahljamo, da razbijemo večje kompostne grude in s tem tudi preprečimo rast enoletnih pleveli. Nato direktno v kompost sejemo ali sadimo. Posajeno oz. presajeno zelenjavo dobro zalijemo in po potrebi pokrijemo z vrtno kopreno. Tekom sezone v juniju/juliju okoli velikih rastlin dodamo 5 cm kompostne zastirke ali 10 sveže organske zastirke. Pri manjših rastlinah počakamo na pobiranje in pred drugim posevkom dodamo 5 cm kompostne zastirke ali 10 cm sveže organske mase. V kompost lahko direktno sejemo in sadimo, v svežo organsko maso ne. Na potke redno dodajamo slamo ali sekance, da ohranjamo obilno zastirko tudi na poteh. Po koncu sezone, nekje konec oktobra ponovno gredice zastremo s 5 cm komposta, potke pa z 10 cm slame ter pustimo da Narava naredi svoje.

Z obilno kompostno zastirko tla oživimo, obogatimo s hranili, zaščitimo pred zunanjimi vremenski vplivi, zaščitimo pred sušo, zatremo pleveli in na voljo imamo površino, v kateri semena bolje klijejo in se sadike dobro ukoreninijo. Z vsakim letom bo zemlja rahla in rodovitnejša, saj je oživela! V 2. letu tla pripravite po 2. načinu (beri spodaj).

2. Način - Vrt je že vzpostavljen, zemlja pa je trda, nerodovitna in/ali polna pleveli

Konec oktobra poberemo iz gredi pridelke. Na površino že obstoječih gredic naložimo 3-5 cm komposta, na potke pa 10 cm slame ali 5 cm sekancev. Sedaj se lahko oblikuje tudi nove gredice in potke. Za oblikovanje gredic lahko uporabimo lesene stranice širine 10-15 cm iz lesa macesna ali akacije in tako dobimo dvignjeno gredo. Po želji. Tako pripravljeno gredico pustimo do pomladi. Pred prvo setvijo gredo večkrat z grabljami ali nihajno motiko prerahlajmo da razbijemo večje kompostne grude in s tem tudi preprečimo rast enoletnih pleveli. Nato direktno v kompost sejemo ali sadimo. Posajeno oz. presajeno dobro zalijemo in po potrebi pokrijemo z vrtno kopreno. Tekom sezone v juniju/juliju okoli velikih rastlin dodamo 2-5 cm kompostne zastirke ali 10 cm sveže organske zastirke. Pri manjših rastlinah počakamo na pobiranje in pred drugim posevkom dodamo 2-5 cm kompostne zastirke ali 10 cm sveže organske mase. V kompost lahko direktno sejemo in sadimo, v svežo organsko maso ne. Na potke redno dodajamo slamo ali sekance, da ohranjamo obilno zastirko tudi na poteh. Po koncu sezone, nekje konec oktobra ponovno gredice zastremo s 3-5 cm komposta, potke pa z 10 cm slame ali 5 cm sekancev ter pustimo da Narava naredi svoje.

Z obilno kompostno zastirko tla oživimo, obogatimo s hranili, zaščitimo pred zunanjimi vremenski vplivi, zaščitimo pred sušo, zatremo pleveli in imamo na voljo površino v kateri semena volje klijejo in se sadike dobro ukoreninijo. Z vsakim letom bo zemlja rahla in rodovitnejša, saj je oživela! V naslednjem letu tla pripravite po istem postopku in zapomnite si - pri kompostu ne velja pravilo Manj je več.

Zakaj tako obilna zastirka?

V naravi tla nikoli niso gola, vedno na njih raste rastlinje ali so zastrta z organsko maso, da zemlja ohranja vlažnost, zračnost, stabilno temperaturo in s tem življenje. Pomisli na gozd, kako so korenine mogočnih dreves prisotne tik pod listjem in gozdno črnico, da srkajo hranila. Tako mogočnih dreves niti nihče ne zaliva. Ni gozdnih škratov, ki bi se vsak večer s kanglico žvižgajoče sprehajali od škratjih vodnjakov do dreves ter jih zalivali.

Kaj pa če nimam toliko komposta?

Verjamem, da toliko komposta nimamo vedno pri roki, še posebej ko začnemo iz ničle in moramo tla pospešeno obogatiti. Dober vir je dovolj uležan/skompostirani živalski gnoj. Ne sveži!! Npr. kravji, ovčji, konjski, kozji, kunčji, .. Naslednji vir, ki ga je v izobilju je odpaden substrat za gojenje gob. Substrat je mešanica slame, konjskega gnoja, kurji gnoj in če pri proizvodnji gob niso bili uporabljeni kemični pripravki, je to čisto vrtnarsko zlato, ki ga gojitelji gob podarjajo zastonj, saj se ga težko znebijo in v njem ne vidijo vrednosti.

Kako še lahko ustvarim kompost?

Listje, na drobnoo zdrobljene veje, sekanci, travni odkos, slama, seno in seveda kuhinjski odpadki se vsi dobro kompostirajo. Jeseni imamo na voljo dovolj listja in vejevja, ki se odlično kompostira.  Vse to je v naravi zastonj, vendar traja malo dlje časa, da iz tega dobimo dobro preparel kompost.. Pri prejšnjih dveh surovinah (uležan živalski gnoj ter substrat za gojenje šampinjonov) gre stvar, ki jo drugi vidijo kot odpad in jih lahko v večjih količinah dobimo brezplačno ali za zelo malo denarja.

To je brezveze, toliko komposta je razsipavanje z materialom ..

Brez nič ni nič. Glej majster, gnojenje z umetnimi gnojili, suhimi konjskimi peleti ni ne vem kaj prida, če je potrebno vsako leto kupovati in po desetletju uporabe so tla še vedno ista kot so bila, če ne še bolj osoromašena. Po redni obilni zastirki se v zemlji zgodi pravi čudež - zemlja je rahla, trajno rodovitna, manj občutljiva na sušo, .. Dolgoročno je ceneje. Pomisli še na nekaj. S podiranjem dreves, da se ena hiša ogreva se porabi nekje 15 m3 lesa. Recimo, da je pri pripravi teh drv ostalo še nekje za 5 m3 vej, listja in žagovine, ki se zdrobljeno lahko skompostira v enem letu in ta kompost uporabljamo na vrtu. Ko smo že pri ostankih pri pripravi drv .. Vse veje, liste in žagovino mečemo na kupe v gozdovih ali pa še huje. KURIMO! Kurjenje organske mase, je naš nekdanji komisar za okolje v EU Janez Potočnik zelo obtoževal in se boril za boljšo uporabo ostanka lesne mase. Ob brezveznem kurjenju se ogljik iz lesa sprošča v zrak kot ogljikov dioksid in je toplogredni plin. S kompostiranjem ga vežemo v tla in ohranjamo v zemlji, kot to počne Narava. Pri uporabi živalskih kompostov proces bogatenja zemlje pospešimo. Kompost vedno dovolj debelo samo položimo povrhu gredic.

Srce me je bolelo, ko so pred leti urejali brežino in sekali drevesa ob reki Savi za nove hidroelektratne tako, da so celotna drevesa zmleli in po tekočem traku metali v reko. Takrat še nisem vrtnaril, a sem že vedel, da nekaj ni prav. Na tone in tone popolne organske mase, ki se čudovito uporabilja v sadovanjkih, vrtovih in njivah, so zmleli in odvrgli v reko!

Kaj pa velike površine, tam to s kompostom več kot očitno ne gre, ker bi ga potrebovali preveč?

Tudi sam sem o tem veliko razmišljal. Naj ponovim, da je fokus pri pripravi vrtnih tal, ustvariti univerzalne gredice na katerih raste več kot 50 različnih zelenjav uspešno istočasno! Za velike površine je čudovita veda Biodinamika, ki oživalja in hrani tla na drugačen način in z veliko zelene ali žive zastirke. Živo ali zeleno zastriko lahko uporabljamo tudi na vrtu, vendar je kompost vedno prva izbira, ostali načini so kompromisi. Vsem kmetovalcem toplo predlagam ogled naslednje video vsebine: https://goo.gl/5qATim

Kaj je kompost?

Kompost je temno rjav in prhek organski material z vonjem po gozdni zemlji. Kompost pridobimo z naravnim razkrojem organske mase skozi čas; kot so gnoj, listje, slama, trava, les, .. Kompostov je več vrst in jih označujemo predvsem iz vira nastanka - organske mase in vsak ima svoje specifične lastnosti.

Kaj je organska masa?

Vse rastlinske oz. biološke snovi, ki se naravno skompostirajo skozi čas. To so gnoj, listje, slama, trava, les, ovčja volna,  ..

Kaj je zastirka?

Zastirka je organska masa ali kompost, ke se položi na površino tal z namenom ščitenja in ohranjanja življenja v zemlji. Za zastirko se v nekaterih primerih uporablja tudi anorganski material, kot naprimer PVC folija. Le ta ne hrani tal s hranili.

Imaš vprašanje pri priravi tal? Vprašaj preko kontaktnega obrazca. Vsakemu odgovoriva! KONTAKTNI OBRAZEC