Bob
Vicia faba
Družina: Metuljnice, Skupina: Stročnice
”Naj se ti pri setvi boba mudi. Morda ga tako zamudijo črne uši.” – L. Rožman
Bob vzgoja - kdaj in kako sejati
Bob sejemo enkrat letno v februarju ali najkasneje v začetku marca neposredno na grede. Med vrstami naj bo 60 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 20 cm. Na gredi širine 75 cm imamo eno vrsto, pri 100 cm široki pa dve vrsti. Semena v zemljo posejemo okoli 3 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Najlažje jih je posejati v tako globoke jarke v celotni dolžini vrste. Ker gre za večje seme in globljo setev, posajenih semen ne pohodimo. Ni pomembno, kako so semena obrnjena. Celotno gredo takoj (brez lokov) pokrijemo z vrtno kopreno.
Kakršen koli strah zaradi pozebe v spomladanskih mesecih je pri bobu odveč, saj vrtna koprena prej otopli tla in zaščiti mlade rastline pred vetrom. Na Primorskem je pogosta praksa, da bob sejejo že prejšnjo jesen ter čez zimo kali, razvija korenine in spomladi hitreje požene v rast. Tudi v celinski Sloveniji ob mili zimi na tak način prezimi. To govori v prid temu, da je to rastlina, ki je resnično prilagojena na naše podnebje.
Pri tako zgodnji setvi zalivanje ni potrebno. Na Vrtu Obilja z namakanjem semena boba pred setvijo nisva konkretno opazila nobene razlike. Ker je rastlina v mrzlih tleh in dolgo časa kali, se v dežju ali talečem snegu prepoji z vodo. Na sploh je namakanje semen problematično, če ne vemo, koliko semen bomo dejansko porabili na gredi.
Istočasno, ko sejemo bob na gredo, nekaj semen posejemo v srednjo sadilno enoto (najbolje v plastične lončke), da vzgojimo sadike. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta, ki bi na gredi ostala zaradi nevzklitih sejanih semen. A te sadike vzgajamo zunaj (ne v notranjih prostorih), da imajo enake pogoje, kot na gredo posejane rastline. Najbolje, da jih z lončkom vred zakopljemo v tla na gredi, da imajo enake temperaturne pogoje kot neposredno v gredo sejana semena. Če imamo gredo zastrto s kompostom, kot substrat v lončku porabimo kar isti kompost, ki ga le dodatno zalijemo. Zaradi odlične temperaturne obstojnosti, dobre kaljivosti in zgodnje setve, nikakor ni smiselno vzgajati boba zgolj iz sadik.
Sadilno sosledje
Bob zaseda gredo v prvi polovici leta. Ker gre za visoko rastlino, v njegovi senci spomladi težko uspevajo ostale rastline. Z grede ga poberemo konec junija ali v začetku julija in za njim sadimo katero koli poletno-jesensko zelenjavo. Sejemo pozni korenček, repo, kolerabo ali presajamo poletno solato, radič, endivijo, kolerabico, zelje, brokoli, cvetačo, glavnati, listnati ali brstični ohrovt.
Nega
Proti koncu marca že opazimo prve rastline in na mesta, kjer seme ni kalilo, presadimo sadike, ki smo jih vzgojili kot rezervo. Presajene sadike dobro zalijemo. Tako dosežemo popolno zasedenost grede, brez praznih prostorov.
Med rastjo mladih rastlin zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin. Kopreni odstranimo obtežitev in jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo. Koprena leži neposredno na bobu do sredine aprila, ko jo odstranimo, saj so takrat rastline že visoke. Takrat gredo v celoti okopljemo in oplevemo.
Grede še ne zastiramo, tudi zalivanje ni potrebno. Če smo bob sejali v dve vrsti, mu konec aprila postavimo oporo iz vodoravne mreže v dveh nivojih na vsakih 40 cm. Bob bo zrasel med odprtine brez naše pomoči in se oprl na mrežo. V višino zraste od enega do dveh metrov, kar je odvisno od sorte. Če pa bob raste v eni vrsti, na začetek in konec vrste zabijemo količka in v več nivojih napnemo plastično vrvico, ki bob obdaja od strani. S tem preprečimo, da bi se rastlina zaradi lastne teže prevrnila na tla. V maju, ko so tla že dobro segreta, pa gredo dodatno zastremo z listjem ali s slamo. Stročnic ne zastiramo s sveže pokošeno travo.
Ker bob raste (in se globoko ukorenini) v zgodnje pomladanskem času, posebnega režima zalivanja nima, saj so navadno vrtna tla in kompostna zastirka v tem delu leta dovolj vlažna. Zgolj v primeru zelo sušne pomladi (1 mesec brez dežja) izdatno zalijemo celo gredo.
Izzivi in nevšečnosti
Največji izziv so mravlje skupaj s črnimi ušmi, ki se pojavijo s toplejšimi majskimi dnevi in predvsem pri slabše razvitih rastlinah. Zato ga sejemo na vrt čim bolj zgodaj in se tako izognemo hujšemu napadu uši. Prav tako bob potrebuje rahla, s hranili bogata tla, ki jih dosežemo z zastiranjem s kompostom. Pazimo na prisotnost mravelj v vrtu, ki z ušmi živijo v simbiozi in jih prenašajo po rastlinah. Ob močnih napadih uši rastlinam odščipnemo vrh in s tem ustavimo njihovo rast, posledično pa se zmanjša tudi ušivost. Pozne setve so zaradi vlažnega in toplega poletja tudi bolj podvržene pojavu plesni na listih.
Pridelek
Pri bobu pobiramo mlade stroke, mlado zrnje in suho zrnje. Z obiranjem mladih strokov začnemo, ko stroki dosežejo dolžino med 6 in 10 cm, kar je približno od sredine maja naprej. Mlado zrnje je zrelo za uživanje v juniju. Uživamo ga surovega in je odlična spomladanska delikatesa. Zrna v juniju počasi zorijo in jih lahko spoti pobiramo za kuho ali spravilo v zamrzovalnik. Stroke pobiramo tako, da jih odščipnemo z nohti centimeter od stebla, da ne ranimo rastline.
Ko želimo v celoti pobrati bob, poberemo vsa zrna, tudi če niso do konca zrela (kot mlado zrnje fižola), ter ga shranimo v zamrzovalnik. V celoti zrelo zrnje, ki nam služi tudi kot seme, obiramo v juliju, ko strok počrni, kar je znak, da se seme suši. Ko poberemo zadnji pridelek, rastlino odrežemo tik nad tlemi in jo pustimo okoli 4 dni, da se osuši. Tako ga bomo lažje odstranili iz mreže za oporo, ki jo uporabimo še v naslednjih sezonah. Korenine pustimo v tleh, celoten nadzemni del rastline pa zmeljemo z vrtno kosilnico in material uporabimo za kompostiranje ali kot zastirko.
