Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Gomoljna zelena vzgoja - kdaj in kako sejati

Vzgajamo jo iz sadik, semena pa sejemo februarja istočasno kot zelje, glavnati ohrovt, cvetačo, kolerabico in blitvo. Tehnično tudi sam začetek vzgoje poteka podobno, z nekaj razlikami. Seme kali dlje časa, vzklite rastline ne pikiramo globlje kot do kličnih listov. Zelena raste počasneje, zato jo tudi kasneje presajamo na prosto.

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat, semena posujemo s suhim substratom zelo na tanko, zgolj 0,2 cm, saj ima zelena zelo majhna semena. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Seme zelene kali dokaj dolgo, od 14 do 20 dni. Pokrito setev spremljamo po enem tednu vsakodnevno in ko prvič opazimo kalček, takoj prestavimo na svetlo mesto.

Rastline z lepo razvitimi kličnimi listi in največ enim pravim listom pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Pri pikiranju pazimo, da posameznih rastlin ne sadimo globlje, kot je rastlina vzklila in rasla že prej. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki prija večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 5 °C. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Preden sadike presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Prve sadike presadimo na prosto konec aprila, okoli 50 do 60 dni po setvi. Ravnamo se tudi po vremenu in presajanje raje prestavimo na maj, če so temperature aprila podpovprečno nizke. Sadike bodo imele v srednji sadilni enoti še vedno dovolj hranil. Idealno imajo rastline pri presajanju razvitih med 4 do 6 stebel oz. listov.

Sadike posadimo na razdalji 30 cm v tri vrste na gredi širine 75 cm in v štiri vrste na gredi širine 100 cm, v cikcak vzorcu. Tudi pri presajanju na gredo smo pozorni in jih ne sadimo pregloboko. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Po presajanju je greda videti skoraj prazna, a bodo kmalu pognale v hitro rast in zavzele celoten prazen prostor. Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Zelena je vrtnina, ki nam na enem mestu raste od pomladi do jeseni. Ker je spomladi rastlina kot sadika še zelo majhna, jo presadimo med rastočo solato, špinačo ali rukolo. Približno mesec dni bodo rastline rastle skupaj in nato gredo prevzame zelena.

Zaradi optimizacije nege in dela na eni gredi združimo rastline s podobno dolgo trajajočo dobo na vrtu skupaj. Tako si brez težav deli gredo še s peteršiljem, pastinakom, blitvo ali stebelno zeleno.

Nega

Do rasti na gredi sta si stebelna in gomoljna zelena zelo podobni po rasti in ju tudi težko ločimo med seboj. Ko konec maja poženeta večja listna stebla, opazimo prve razlike med njima. Gomoljna zelena ima tanjša in temno zelena listna stebla, tik nad tlemi opazimo tudi že belkasto steblo, ki se začenja počasi debeliti.

Med rastjo gomoljni zeleni odstranimo morebitne manjše stranske liste ali sušeča se stranska stebla, da dosežemo lepšo navpično rast listov. Pri odstranjevanju listov (ali ko steblo samodejno odpade) na gomolju (korenu) nastaja značilna hrapava struktura.

Zgodaj presajene rastline se do poletja globoko ukoreninijo, kar zmanjša potrebo po zalivanju v poletnih mesecih. Ob daljših dvotedenskih obdobjih brez dežja pa vsekakor izdatno zalijemo tla v okolici rastlin. Gomolje lahko nabiramo že avgusta, a se najbolj odebelijo v jesenskem času, zato smo z nabiranjem potrpežljivi.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Mlade rastline lahko napadejo polži. Pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja. Grede zastremo z zastirko iz dobro preperelega komposta. S tem ustvarimo okolje, ki polžem nikakor ne ustreza. Na listih lahko opazimo uši, ki srkajo rastlinski sok. Zaradi prehitre rasti lahko pride tudi do votlih gomoljev. Poleti in jeseni gomolje zelo rad napade voluhar, ki v celoti poje sredico.

Pridelek

Gomoljna zelena je jesenski pridelek, ki ga za daljše skladiščenje z vrtov pobiramo oktobra. Na gredi počaka dlje, saj zdrži temperature do –5 °C, a je sladka sredica mamljiva voluharju, ki lahko spretno izdolbe le sredico, česar ne opazimo, saj rastlina raste še naprej. Ko ga nabiramo, ga v celoti izpulimo ali pa z vrtnim nožem prerežemo tanjše korenine okoli pridelka, nato pa jih prikrajšamo in z gomolja očistimo zemljo oziroma kompost.

Skladiščenje

Pobrana gomoljna zelena se odlično skladišči v vlažni kleti, zložena v zabojček, v eni vrsti, saj se ne izsuši tako hitro kot ostale korenovke. Še vedno jo lahko tudi zakopljemo v mivko.