Jajčevec

Solanum melongena

Družina: Razhudnikovke, Skupina: Plodovke

”Ni pomembno, če je jajčevec, melancan ali patlidžan, pomembno je vedeti, kdaj mora biti pobran.” – L. Rožman

Jajčevec kulinarično ni tako široko sprejet kot paprika ali paradižnik. Vseeno gre za izjemno okusno zelenjavo, ki jo marsikateri vrtnar zelo ceni. Je izrazito poletna rastlina, ki daje največ plodov v rodovitnih in vlažnih tleh. Odlično uspeva tudi v rastlinjaku, saj za svoj optimalen razvoj potrebuje dovolj toplote. Z vzgojo sadik začnemo zelo zgodaj, da vzgojimo močne rastline, ki jih presadimo na prosto šele v maju oz. ko temperature ponoči ne padejo pod 10 °C. Kot lubenice in melone so tudi jajčevci zahtevni za vzgojo lastnih sadik. Ključen faktor je kakovosten substrat.

Jajčevec sejemo enkrat letno. Le v primeru vzgoje hkrati v rastlinjaku in na prostem sejemo v dveh zaporednih setvah. Vzgoja sadik jajčevcev je zelo podobna vzgoji paprik. Najbolje je tudi, da sadike paprik in jajčevcev vzgajamo istočasno in pod istimi pogoji. Osredotočili se bomo na bolj pogosto vzgojo jajčevcev na prostem ter spoznali posebnosti vzgoje v rastlinjaku. Tudi za rastlinjak vzgajamo sadike v notranjih ali ogrevanih prostorih z dovolj svetlobe. Vse počnemo približno 20 dni prej. Za rastlinjak sejemo že v začetku februarja, konec februarja pa za rast na prostem.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Jajčevec vzgoja - kdaj in kako sejati

Semena sejemo na gosto v eno večjo posodo, v vlažen substrat. Semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo ter kalimo na toplem mestu, na primer nad radiatorjem. Idealna temperatura je med 25 in 30 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v petih dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.

Ko se klična lista odpreta, vodoravno poravnata in preden se razvijejo pravi listi (v roku od 10 do 14 dni od setve), rastline prepikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Osnovnemu substratu dodamo še 20 % vermikomposta, saj je dobra založenost substrata s hranili zelo pomembna pri vzgoji lepih sadik jajčevca. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Jajčevec kot mlada sadika v sadilni kocki.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C, kar ustreza večini rastlin, ki jih vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 10 °C, kar mladi jajčevci še uspešno prenesejo. Sadike vsak drugi dan redno zalivamo kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno. Jajčevci bodo v roku 30 do 40 dni prerastli srednjo sadilno enoto, zato jih presadimo v veliko sadilno enoto. Sadike so še vedno v notranjih prostorih.

Preden sadike v sredini maja presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo zunanjim temperaturam, predvsem nihanju nočnih temperatur. Še posebej, če smo jajčevec vzgajali pod lučmi, smo pri izpostavljanju neposrednemu soncu previdni. Prvi dan jim mogoče namenimo delno senčen prostor in smo tisti dan raje nekje v bližini ter spremljamo, da se v prvi uri ne ožgejo, kar bi prepoznali po belih lisah. Kasneje jim namenimo največ 2 uri sončenja na dan in potem postopoma vsak dan več. Ob temperaturah pod 10 °C sadike raje prestavimo čez noč na toplo. Nizke temperature prenaša bolje kot paprika, a še vedno rastlini predstavljajo nepotreben stres, ki ga raje preprečimo.

Enako velja za utrjevanje sadik, ki jih presadimo v rastlinjak in jih tu tudi utrjujemo. Tudi tukaj jih uvajamo na neposredno svetlobo, nihanje dnevno-nočnih temperatur, ob mrzlih nočeh pa jih še vedno prestavimo na toplo.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Po 70 do 80 dnevih rasti morajo biti sadike z debelimi in žametnimi listi visoke najmanj 25 cm. Če je rastlina imela res dobre pogoje, opazimo že tudi kak cvetni nastavek. V rastlinjak jajčevec presajamo konec aprila ali v začetku maja. Na grede na prostem jajčevec presajamo v sredini in konec maja.

V mislih imejmo to, da so jajčevci po temperaturni občutljivosti nekje med občutljivejšo papriko in malo manj občutljivim paradižnikom. Sadilno luknjo izdatno zalijemo; če je bilo vreme suho, zalijemo celo površino. Če želimo, presajene sadike takoj dodatno zastremo s poletno zastirko – z listjem, s travnim odkosom ali s slamo. S tem zmanjšamo potrebo po zalivanju v poletnih mesecih.

Presajen jajčevec med spomladansko solato, ki jo kmalu poberemo.

Med posameznimi vrstami naj bo razdalja 40 in 60 cm med sadikami v vrsti. Na gredi širine 75 cm tako rastejo v dveh vrstah, na širših gredah pa največ v treh v cikcak vzorcu. Če želimo, za prvih nekaj tednov preko jajčevcev postavimo vrtne loke in napnemo vrtno kopreno, da ustvarimo toplejše okolje. Sadike še niso tako velike, da bi takoj potrebovale oporo, zato imamo še to možnost, da jim ogrejemo majske dni in predvsem noči.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Pred jajčevcem na gredi vzgajamo zimsko ali zgodnjo spomladansko zelenjavo – špinačo, solato, redkvico, grahove vršičke. S predhodnimi rastlinami lahko rastejo istočasno nekje 14 dni. Ker zraste visoko in na gredi zavzema prostor do prve zmrzali, najbolje uspeva sam, da ne senči ostalih rastlin. Ker za jajčevcem ni več dovolj časa, da bi vzgojili zimsko zelenjavo, greda ostane prazna do naslednje sezone.

Nega

Čeprav sadike jajčevcev vzgajamo podobno kot paprike, se na vrtu obnašajo drugače. Jajčevec potrebuje več prostora, drugačen tip opore in nego. Od junija dalje že nujno potrebuje oporo, ki je samostojna palica, ob katero rastlino privezujemo. Lahko pa mu pripravimo oporo iz vrvice, ki je najbolj pogost način opore v rastlinjaku.

Tako kot paradižnikom odstranjujemo zalistnike, jih lahko tudi ostalim rastlinam, ki ustvarjajo nove poganjke »za listi«. Zalistniki se razvijejo v nova stebla, česar si ne želimo vedno. Če jajčevcem ne odstranjujemo zalistnikov, ustvarijo bujno rast, ki je nižja in je bolj podobna grmičku. Zaradi takšne rasti je osvetljenost listov slaba in rastlino težje pritrjujemo k opori. Z odstranjevanjem zalistnikov dosežemo, da rastlina zraste višje in je bolje osvetljena. Zato jih tudi posadimo bolj gosto skupaj in imamo posledično večji pridelek. Opora z vrvico in obtrgovanje zalistnikov gresta z roko v roki, saj tako jajčevec vzgajamo v enega ali dva vrha.

Jajčevec vzgojen v 2 vrha ob opori iz vrvice.

Na Vrtu Obilja se je najbolje izkazala praksa vzgoje v dva vrha (ob dveh vrvicah), kar pomeni, da prvi zalistnik, ki se pojavi, pustimo, da zraste v drugi vrh. Vse naslednje zalistnike pa redno odstranjujemo. Ti se pojavijo v vsakem »križišču« stebla in lista. Ko so še majhni, so podobni rakovim kleščam in jih odščipnemo s prsti. Če nam slučajno »pobegnejo«, jih, ko so večji, s škarjami odstranimo. Kasneje lahko iz ranic zrastejo novi poganjki. Če so cvetni nastavki, jih pustimo, sicer pa jih ponovno odstranimo. Nekatere sorte imajo manj zalistnikov, druge več. Steblo vseskozi sukamo okoli vrvice (ali privezujemo k količku). Listov jajčevcev (tudi starejših) med rastjo ne odstranjujemo.

Ob gosti zasaditvi (senčenje tal) in dodani poletni zastirki je potreba po zalivanju manjša kot pri redko posajenih jajčevcih na golih tleh. Vseeno pa je za boljši pridelek priporočljivo zalivanje. Če že 14 dni na našem območju ni dežja, gredo jajčevcev izdatno zalijemo, bolj priporočljivo pa je v vročih poletnih dneh redno zalivanje vsakih 5 dni. V rastlinjaku zalivamo bolj pogosto ali uporabimo kapljično zalivanje.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Če je poletje hladnejše, imamo manj pridelka. Spodnji listi, ki so močno osenčeni, se obarvajo rumeno in odpadejo, kar ni nič narobe. Če opazimo, da posamezni plodovi gnijejo, je to znak, da rastlina sama redči plodove.

Zanimivo je, da jajčevca ne napade pozna plesen, ki pogosto prizadene paradižnik in krompir. Nasploh ima jajčevec zelo malo škodljivcev in bolezni, ki bi mu škodovali. Bolj je potrebno skrbeti za dovolj vlažna, živa in rodovitna tla, ki dajejo jajčevcu vitalnost. Zaradi koloradskega hrošča, ki se prehranjuje tudi na listih jajčevca, se izogibamo skupnemu sajenju s krompirjem. Po navadi pa na njem opazimo le par hroščev, kar ni razlog za preplah.

Pridelek

Čvrste in svetleče plodove jajčevca velikosti 15 do 20 cm pobiramo od julija do oktobra. Nekatere sorte (npr. bele jajčevce) pobiramo manjše. Poberemo (fiziološko) nezrele plodove, ko semena še niso razvita. Če plod neha rasti, pomeni, da je dosegel svojo največjo velikost in začenja zoreti. Takšne plodove čim prej odstranimo, saj ne čakamo, da plod dozori. Zreli plodovi jajčevca postajajo namreč zeleno-rumene barve. Pri pobiranju si pomagamo z nožem ali škarjami, da naredimo čisti rez. Pecelj je precej močan, da zdrži maso plodu, zato s trganjem plodov hitro ranimo večji del rastline.

Pisan nabor pridelka.

Skladiščenje

Jajčevec je najbolje porabiti svežega v njegovi rastni sezoni. Na hladnem počaka vsaj teden dni. Za daljše shranjevanje se najbolje obnese v kombinaciji z drugo poletno zelenjavo v obliki zelenjavnih omak in namazov, ki jih skuhamo in vložimo ali zamrznemo. Jajčevci so tudi odlična delikatesa v različnih vloženih oblikah.