Koruza

Zea mays

Družina: Trave, Skupina: Plodovke

”Bolje strašilo v novi bluzi, kot lačne živali v koruzi.” – L. Rožman

Ogledov: 12.094

Polja koruze po naši deželi nakazujejo, da gre za najbolj razširjeno poljščino. Koruza je precej manj pogosta na vrtu, saj se avgusta po tisto mlečno odpravimo na sosedovo njivo. Koruzo v manjših količinah, predvsem zaradi želje po sladki mlečni koruzi ali sortah za pokovke.

Vzgoja koruze na vrtu je zato prilagojena vrtnarju in ni enaka strojni pridelavi na večjih kmetijskih površinah. Sejemo jo enkrat letno. Na vrtove sejemo sladko koruzo, ki se po videzu bistveno ne razlikuje od navadne. Največja razlika je pri semenu, saj se zrno sladke koruze med sušenjem močno zguba. S tem ne izgubi kalitvenih sposobnosti, čeprav na prvi pogled ne deluje najbolj spodbudno.

Koruza vzgoja - kdaj in kako sejati

Zaradi navade poljedelske pridelave koruze je bolj razširjena praksa neposredne setve koruze na gredo. To opravimo konec aprila ali v začetku maja.

Semena sejemo obvezno v več vrst, da raste gruščasto, ne zgolj v eni liniji. Koruza je namreč vetrocvetka, ki se pri manjšem številu rastlin tako bolje opraši.

Pripravimo približno 3 cm globoke sadilne jarke (v kompost kak centimeter globlje). Sadilna razdalja med vrstami je 30 cm narazen. Na gredi širine 75 cm sejemo v tri, na širši gredi pa največ v štiri vrste. Seme koruze si v vrsti sledi na 30 cm. Sadilne jarke zalijemo, posejana semena zagrnemo in potlačimo z grabljami ali rahlo pohodimo. Tako bomo povečali stik zemlje oz. komposta s semenom za uspešnejšo kalitev.

Možna je tudi vzgoja sadik, ki jo začnemo 10 do 20 dni prej, v začetku ali sredini aprila. V tem primeru posejemo po eno seme v srednjo sadilno enoto in kalimo na toplem mestu. Koruze ne pikiramo. Kalitev je uspešna v temi, zato lahko setev pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v treh dneh, in prestavimo na svetlo mesto s temperaturo okoli 18 do 22 °C. Na začetku torej sadike koruze vzgajamo v notranjih prostorih, tik pred presajanjem pa jo utrjujemo nekaj dni na prostem. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Koruza raste hitro, za presajanje na gredo bodo sadike višine med 20 in 30 cm pripravljene v 14 do 20 dneh.

Sadilno sosledje

Kombinacija sočasne vzgoje koruze, visokega fižola, sončnic in buč se v vrtnarskih krogih velikokrat omenja. Gre za res odlično rast štirih vrst zelenjave, ki so jo skupaj sadili že Indijanci. To skupno zasaditev so poimenovali 3 oziroma 4 sestre, ko dodamo še sončnico. Da bi se visok fižol ovijal po koruzi (brez lastne opore), moramo najprej vzgojiti dovolj visoko koruzo in sončnico. Zato najprej sejemo koruzo, nato 3 do 4 tedne kasneje (konec maja) fižol. Nikakor jih ne moremo sejati istočasno. Ob eno koruzo damo eno seme fižola. Bučo kot sadiko presadimo ob rob takšne zasaditve in se bo poleti splazila med sestrami.

Če koruzo gojimo samostojno, lahko v avgustu še med rastočo koruzo presadimo sadike kitajskega zelja za dodaten pridelek na isti gredi.

Nega

Rastline ne pokrivamo z vrtno kopreno, saj po kalitvi zelo hitro raste v višino. Med mladimi sadikami redno odstranjujemo pleveli. Na gredo ji konec maja, ko so rastline že dovolj visoke, dodamo poletno zastirko iz svežega travnega odkosa, listja ali slame. Dodatne nege med rastjo ne potrebuje, saj gre za nezahtevno plodovko.

Izzivi in nevšečnosti

Kadar sejemo neposredno v zemljo, nam semena lahko pojedo miši ali bramorji. Mlade sadike lahko napadejo polži. Zreli stroki privabljajo tudi srne, zrna kljuvajo ptiči. Ker so kalorična zrna posejana v tla ali kot pridelek vabljiva hrana živalim, je bila v preteklosti pogosto praksa (sicer na njivah) postavitev strašila. Na manjši površini je strašilo ideja za ustvarjanje z najmlajšimi vrtnarji.

Med boleznimi je najpogostejša koruzna rja, ki napade liste. Na strokih se lahko pojavi glivična okužba koruzna snet, ki uniči večji del pridelka.

Pridelek

Čas nabiranja pridelka je odvisen od namena uporabe sladke koruze. Obiramo lahko mlade, komaj razvite storže (takoj po oploditvi) ali pogosteje že razvite storže mlade koruze v fazi mlečno-voščene zrelosti. Stroke mlade koruze pobiramo v avgustu oz. ko se koruzni laski začno rahlo barvati rjavo. Zrelost preverimo tudi tako, da stisnemo nekaj zrn v stroku. Če je tekočina, ki priteče iz zrn, mlečne barve, je strok dovolj zrel za uporabo. Obiramo do oktobra, vendar so ti že manj sladki in bolj škrobnati. Koruzo za pokovko pustimo, da dokončno dozori in jo poberemo v začetku oktobra.