Nadzemna kolerabica

Nadzemna kolerabica deluje kot male bombica, ki v sebi vsebuje veliko tekočine in nežen okus. Od vseh kapusnic je najbolj odporna na sušo.Uživamo jo lahko kar surovo, največkrat nam obogati zelenjavne juhe in enolončnice. Uporabni so tudi njeni mladi listi.

Odporna na sušo
Odlična v mešanih posevkih

Nadzemna kolerabica vzgoja - kdaj in kako sejati

Kolerabica se tako kot vse kapusnice, najbolj obnese spomladi in jeseni, a v presledkih jo lahko sejemo vse do avgusta. Sejemo jo za sadike, prvič konec februarja. Setev ponavljamo na 14 dni. Sejemo po dva ali tri semena v posamezno setveno celico. Kali pri nižjih temperaturah (10-18°C). Na toplem se rastline hitro raztegnejo, stebla postanejo dolga, tanka in rahla. 

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Kolerabico presajamo v rastlinjake v mesecu marcu. Na prosto zgodnje sadike konec marca, v začetku aprila. Nato presajamo v presledkih tolikokrat, kolikokrat smo jo sejali. Pozni posevek presajamo v rastlinjake avgusta, na prosto konec avgusta, v začetku septembra. Sadike sadimo na razdalji 30-35 cm. 

Mešani posevki

Nadzemna kolerabica se na vrtu ujame skoraj z vsemi vrtninami. Dobro se ujame s solato, nizkim fižolom, čebulo,...

Bolezni in škodljivci

Presajene mlade rastline predvsem spomladi rad obgloda bramor. Liste napada bolhač, kar prepoznamo po malih luknjicah, ki so razporejene po celotni površini. Korenine lahko zajedajo ličinke kapusove muhe. Rastlina zastane v rasti, pogosto uvenijo listi, saj poškodbe korenin vplivajo na slabši privzem vode in hranil iz tal. 

Nega

Na prosto presajene rastline, zgodaj spomladi prekrijemo z agro-kopreno. S tem jih zaščitimo pred morebitno jutranjo pozebo in pospešimo njihovo rast. Okoli sadik redno okopavamo, uporabimo kompostno zastirko, ki bo preprečila izsuševanje tal. Namesto komposta lahko uporabimo slamo, ovčjo volno, listje. Pazimo, da se kolerabica razvija nad zastirko. Predvsem v poletnih mesecih bomo z zastirko lažje poskrbeli, da kolerabica zaradi manjše količine vode v tleh, ne oleseni.

Pridelek

Prve pridelke pobiramo v rastlinjakih konec aprila, na prostem v mesecu maju in do julija. Posamezne mlade liste lahko odtrgamo že prej in uporabimo v kakšni solati. Jesenski pridelek pobiramo od septembra do novembra, lahko tudi do sredine decembra. Pobiramo čvrste, znotraj mehke in mlade kolerabice, saj starejše rastline hitro olesenijo ter izgubijo svoj okus. 

Skladiščenje

Najbolje jo je porabiti svežo. Spomladansko/poletni višek pridelka spravimo z zamrzovanjem kolerabice, narezane na manjše koščke. Mlade liste lahko kuhamo kot špinačo. Jesenski pridelek lahko shranimo svežega v kleteh. Za to pridelek poberemo na dan za cvet, celo rastlino, skupaj s koreninsko grudo. Prav tako ne trgamo stran listov, temveč celo rastlino obesimo z glavo navzdol.

 

Vzgoja na prostem* v rastlinjaku**
Januar    
Februar  SEJANJE  
Marec SEJANJE/PRESAJANJE   
April PRESAJANJE/RAST  
Maj RAST/PRIDELEK  
Junij PRIDELEK SEJANJE
Julij PRIDELEK PRESAJANJE/RAST
Avgust   RAST/PRIDELEK
September   PRIDELEK
Oktober   PRIDELEK
November    PRIDELEK
December    PRIDELEK

* - Postopek vzgoje kolerabice za rast na prostem ponavljamo od konca februarja do avgusta, zadnji pridelek poberemo v novembru.
**- Postopek vzgoje kolerabice v rastlinjaku ponavljamo od začetka februarja do septembra, pridelek pobiramo skozi celo leto. 

Tjaša Štruc

O kolerabici

Domača mlada kolerabica navduši s svojo sočnostjo in nežnim okusom. Pri pobiranju pridelka moram biti res pozorna, da na njo ne pozabim, saj hitro oleseni. Velikokrat se zgodi, da jo med pripravo kosila, polovico pohrustam kar surovo.

Vzgoja
Skladiščenje
Okus