Pastinak

Pastinaca sativa

Družina: Kobulnice, Skupina: Korenovke

”Preden je krompir postal slovenski junak, je bil glavni na vrtu pastinak.” – L. Rožman

Aromatična korenovka čudovite bele barve, ki je bila v naših krajih nekoč zelo pogosta. Za uspeh je ključno, da sejemo sveže seme, saj že po enem letu začne kaljivost upadati. Pastinak sejemo enkrat in prostor na vrtu zaseda od pomladi do jeseni. Tvori enega najdaljših korenov izmed vseh korenovk, saj debel koren lahko v dolžino meri več kot 50 cm. Odlično se skladišči na gredi, kakor tudi v vlažni mivki v kleti. Pastinak sejemo vedno neposredno na gredo. Čeprav se v kmetijskih trgovina pojavlja kot sadika, vzgoja iz sadik ni priporočljiva, saj mu ob presajanju uničimo glavno korenino (pridelek). Prav tako starejše sadike sukajo glavno korenino v sadilni celici, kar ne vodi v pravilno rast.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Pastinak vzgoja - kdaj in kako sejati

Sejemo ga od konca marca do sredine aprila v vrste, med katerimi je 30 cm razmaka. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Jarke izdatno zalijemo z vrtno zalivalko brez razpršilca. Ker je pastinakovo seme večje, kakor korenjevo in tudi zraste v večjo rastlino, seme v jarek polagamo na vsakih 10 cm. Najgosteje ga sejemo na 5 cm, če nismo prepričani v kaljivost semena in bomo rastline kasneje redčili.

Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Vse vrste pohodimo, da semena dobijo stik z zemljo oz. s kompostom. Brez skrbi, semen ne bomo poškodovali. Setev takoj pokrijemo z vrtno kopreno, ki ostane preko rastlin do sredine maja. Koprena ščiti rastline pred vetrom ter dvigne temperaturo pod njo. Pozeba rastlin ne uniči. Pastinak kali med 10 in 20 dni. Uporabimo lahko isti trik kot pri korenju, da posejano površino pokrijemo s kartonom. Karton odstranimo po 10 dneh oziroma takoj, ko opazimo prvi kalček, gredo pa pokrijemo z vrtno kopreno.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Pastinak sodi na gredo k rastlinam, ki zasedajo prostor celo leto. To so poletni por, peteršilj, blitva ter gomoljna in stebelna zelena. Istočasno se na gredi ujame tudi z manjšimi rastlinami, ki jih kot pridelek poberemo v juniju – solata, kolerabica, koromač, mlada čebula. Setev lahko združujemo z rdečo redkvico ali vrtno krešo, ki sta v tem primeru markirni posevek in ju poberemo, preden se pastinak razraste na celotni površini ter s svojimi listi prekrije celo gredo.

Nega

V primeru suhega vremena v aprilu gredo zalivamo kar čez vrtno kopreno. Poskrbeti moramo, da se vzklite rastline dobro ukoreninijo, v vmesnem času pa kopreno rahljamo. Dvignemo opeke oz. kamne, privzdignemo, da koprena ni več napeta, ter ponovno obtežimo.

Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo kopreno, gredo med vrstami oplevemo in zrahljamo. V vrsti pa ročno oplevemo in odstranimo čim več plevela. To je ena in edina pletev pastinaka v njegovi rastni sezoni. Kasneje morebiten plevel odstranimo takoj, ko ga opazimo.

Če smo sejali bolj na gosto, pastinak konec maja razredčimo tako, da ostanejo najmočnejše rastline na približno vsakih 10 cm. Zunanje liste, ki se osušijo, sproti odstranjujemo.

Poletna zastirka ni nujna, saj s svojo gosto rastjo sam senči tla pred pregrevanjem. Tu pride do izraza priprava tal s kompostno zastirko, v katero sejemo pastinak, ki tudi čez poletje še vedno zastira in ščiti tla. Glavna korenina prodre tudi več kot meter globoko, zato zalivanje poleti in jeseni ni potrebno oz. bomo ob hudi suši težko tako globoko prepojili tla.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Korenjeva muha v maju povzroča največ težav, saj njena ličinka prevrta koren. Ob manjšem napadu je koren še vedno užiten, saj ga lahko obrežemo. Ob močnih poškodbah je v celoti neuporaben in tudi zgnije.

Ena rešitev je mešana zasaditev s čebulo, ki (najverjetneje zaradi vonjav) pastinak ščiti pred korenjevo muho. Obratno pastinakovo listje ščiti čebulo pred čebulno muho. Imejmo v mislih, da moramo ob pastinaku prej ali najmanj istočasno posaditi čebulo, ki jo porabimo predvsem kot mlado. Druga rešitev pa je, da pastinaku postavimo loke in ga prekrijemo z insektno mrežo, ki muhi onemogoči dostop.

Ključna pri pastinaku je uspešna kalitev. Ker že samo leto dni staremu semenu začne kaljivost upadati, sejemo vedno novo ali največ dve leti staro seme. Če nismo prepričani o njegovi kaljivosti, preverimo kaljivost po postopku, opisanem tukaj.

Pri poletnem nabiranju in negi smo pozorni na dotikanje z golo kožo, saj nam lahko njegov sok na koži sproži opekline. Več o fitofotodermatitisu je opisano na tukaj.

Pridelek

Že v avgustu pobiramo prvi pridelek. Ker so koreni manjši, jih še lahko izpulimo ročno. Na tak način tudi ostalim rastlinam, ki jih bomo imeli za ozimnico, namenimo več prostora in svetlobe. V začetku jeseni začenja perje rumeneti in se sušiti. To je znak, da je koren v zemlji zrel.

Skladiščenje

Najboljši okus pastinaka se razvije čez zimo na prostem, ko korenine v zemlji rahlo zamrznejo, zato ga lahko tudi pustimo v zemlji. Ker nadzemni del propade, s paličico označimo mesto, kjer se koren nahaja in ga na tanko zagrnemo z listjem. Največjo težavo čez zimo povzroča voluhar, saj ga z veseljem snede. V zamrznjenih tleh globoke korene tudi težko nabiramo.

Zato ga veliko raje shranimo v klet, kar je tudi običajna praksa. S pobiranjem začnemo v oktobru ali v novembru. Pomagamo si z vilami, tako da jih zapičimo vzporedno ob vrsto pastinaka in jih rahlo potisnemo nazaj. Tako zrahljamo tla okoli pastinaka. S tem bomo tudi lažje in uspešneje pobrali korene, ne da bi tla prekopali. Najbolje se skladišči v vlažnih kleteh v 20 l vedrih, kamor korenje zložimo po plasteh in vmes nasujemo mivko, ki naj bo rahlo vlažna. Pravilno skladiščen pastinak čez zimo počaka do maja naslednje leto.