Kako vrtnarji gojimo žita in zakaj ne meljemo moke

Ali se še spomnite, kje sva posadila najine buče? Tik na spodnji rob vrta, kjer so se celo poletje plazile po foliji, ki je bila položena direktno na travo. Ko so bile buče pobrane in folija odstranjena, so spodaj ostala gola tla. Ker gole zemlje na vrtu nočeva, sva kar direktno (brez priprave tal) posejala rž in na rahlo zastrla s travnim odkosom. 

Zeleno gnojenje in ozima žita

Uporaba ozimnih žit na mestih, kjer nimamo dovolj kompostne zastirke, je zelo dobra alternativa. Ozimna žita so žita, ki jih sejemo v jeseni, saj vzklijejo pred zimo, svoj rastni cikel pa nadaljujejo spomladi. Med njih sodijo pšenica, rž, tritikalo, ... Imajo večji donos kot spomladanska žita, a za nas vrtnarje so veliko bolj zanimive njihove košate in globoke šopaste korenine ter zelena masa, ki jo proizvedejo.

Njihove korenine v tleh izjemno povečajo rodovitnost zemlje, saj privabijo ogromno talnih živalic in mikroorganizmov, ki se zadržujejo okoli njih. Posledično se izboljša struktura tal in prezračenost. Zelena masa na površju varuje zemljo pred vremenskimi vplivi, erozijo in zapleveljenjem.

Spomladi žito, ko nastavi klase, a še ne dozori, poležemo. To je nekje konec meseca maja. S tem preprečimo nadaljnjo rast žita, korenine pa ostanejo v tleh, kjer še naprej pripomorejo k izboljšanju tal. Med poleženo žito je možno direktno saditi sadike zelenjave, ki imajo tako na gredici že pripravljeno zastirko. Žito lahko tudi porežemo in zeleno maso uporabimo na drugem delu vrta (korenine obvezno pustimo v tleh).

Rž je najboljša izbira

Rž je odlično ozimno žito za ta namen, saj v jeseni hitro vzklije in požene, ter tako zemljo dobro zaščiti pred vetrom in vodo. Rž ima izjemno globoke šopaste korenine (50 cm in več), s katerimi precej globoko izboljšamo vrtna tla. V primerjavi z drugimi ozimnimi žiti, rž jeseni raste hitreje in spomladi proizvede več zelene mase. Je najbolj odporna na zmrzal, saj tolerira temperature do -35°C. Za površino 100 m2 potrebujemo 2kg rži, sejemo v sredini oktobra.

Kako rž uporabljava midva

Na Vrtu Obilja, rž sedaj lepo pokriva tla, kjer so se razraščale buče. V globine bo razvejala svoje zares globoke korenine in naslednjo sezono, nekje konec meseca maja, jo bova polegla in zopet prekrila s folijo, da se bodo preko začele plazit buče. Pod folijo se bo rž razkrajala, kot kakšna slama, ki bi jo položili na gredo. Še več! Njene korenine bodo prav tako ostale v tleh, se razkrojile in hranile tla.

Posejano rž sva na rahlo zastrla s travnim odkosom. Na mestih, kjer je so bile malo večje kopice trave, je rž vzklila prej, kot drugje, kjer je žito bilo golo. NAUK ZGODBE: Lahko sejemo kar direktno ozimna žita po odstranjeni foliji, a je bolje zastreti vsaj 2-3 cm na debelo s travnim odkosom.

Zaključek

Uporaba ozimnih žit za zeleno gnojenje in zaščito golih tal je najbolj primerna za večje površine, kjer hkrati želimo tudi izboljšati strukturo in rodovitnost tal. Biomaso z žiti ustvarjamo tako na površini, kot v samih tleh.