3 TEŽAVE, NEUSPEHI IN NEVŠEČNOSTI V SEPTEMBRU 2018

Ker v življenju ni nič popolno, še posebej pa ne pri vrtnarjenju, želiva predstaviti napake in težave s katerimi se to leto srečujeva pri vzgoji zelenjave. Opažava pa, da preveč vrtnarjev žal vidi samo težave in probleme, ne pa rešitve, ki izboljšajo samo delo na vrtu in seveda povečajo pridelek. Zato so v tej rubriki vedno podane tudi konkretne rešitve ali načini, kako bi lahko situacijo izboljšali.

Vroče poletje se je potegnilo še v september. V prvi polovici meseca smo imeli suhe, vroče in sončne dni, nato pa je sledil šok - zmrzal 26.9. V zgodovini se je septembra temperatura zraka zelo redko spustila pod 0°C (vsaj tako pravijo klimogrami Ljubljane, Maribora in Zagreba). Noči so postale izjemno hladne, zato je kar nekaj gred že dobilo zaščito z zimsko kopreno.

1. Črna gniloba endivije in radiča

Začetek meseca je bil še deževen, nato pa je sledilo vroče in suho obdobje. V teh pogojih je prišlo do razvoja glive (Rhizoctonia solani), ki povzroča gnitje zunanjih listov, ki se dotikajo tal. Okuženi listi nato ostanejo kot črn odtis na tleh. Po pojavu črne gnilobe je na parih sadikah prišlo še do pojava uši, ki so napadle oslabljeno, bolano rastlino.

Kaj bova naredila? Takoj, ko sva zaznala okužbo, sva obtrgala zunanje, okužene liste in jih odstranila iz vrta. Hkrati sva razredčila zasaditev in tako med rastlinami zrak kroži bolje, kar pomaga pri prečevanju širjenja okužbe. Gliva je lahko prisotna v tleh ali pa so bile že okužene sadike. Ob ekstremni temperaturni spremembi se je razmnožila. Za vnaprej bova sadike pred presajanjem namočila v raztopino efektivnih mikroorganizmov, gredico, kjer je prišlo do okužbe pa bova zgodaj spomadi prekrila s črno agro folijo, da se morebitne spore glive zaradi vročine pod folijo uničijo.

2. Nekaj sadik brokolija, cvetače in zelja je premalih

Glede na čas v sezoni in stopnjo razvoja nekaterih sadik, se bojiva, da so premajhnee. Rdeče zelje je zastalo v rasti v vročih dneh meseca avgusta, brokoli in cvetača pa sta bila verjetno na gredo presajena malo prepozno. Glavic še ne oblikujeta in verjetno jima bo v jeseni zmanjkalo časa.

Kaj bova naredila? Pustila jih bova na gredi in opazovala nadaljnji razvoj. Če bo jesen še naprej tako topla in sončna, bodo naredili glavice zdaj. Če ne, bodo tekom zime bodo zaščiteni z zimsko kopreno in morda bojo svoj razvoj nadaljevali pomladi. Zagotovo jih še ne bova odstranila z vrta. Za drugo leto pa zdaj veva, da morajo iti na gredo v začetku julija

3. Voluharju sva plačala davek s sladkim krompirjem in gomoljno zeleno

Najprej sva na gredi, kjer so rastle gomoljne zelene opazila, da so kar nakenkrat rastline začele stati malo bolj postrani. Del gomolja, ki je rastel nad kompostno zastriko je izgledal čisto ok, ko pa sva zeleno prijela, se je takoj iztrgala iz zemlje in v rokah nama je ostala le skorja gomolja z zelenim perjem. Pohrustal je le okusno sredico štirim od dvanajstih rastlin.
Še bolj žalostna pa sva bila po pobiranju sladkega krompirja. Voluhar je namreč v gredo prišel tako, da je splezal preko stranice in pojedel kar velik del gomoljev. Nekaj jih je ostalo za naju, vendar to ni to, kar bi sicer moralo zrasti v dveh gredah.

Kaj bova naredila? Greda, kjer je rasla zelena še ni bila spremenjena v dvignjeno gredo, zato ni bila zaščitena z mrežo na dnu. Meža pod gredo s sladkim krompirjem je svoje delo pravila, voluhar je notri prišel iz vrha. Za drugo leto bova sladki krompir zaščitila še s protitočno mrežo, ki bo napeta od okvirja grede, preko vrtnih lokov in tako preprečila dostop voluharju v samo gredo še iz vrha.

Se beremo kmalu!