bokashi

Bokashi fermentacija odpadkov oziroma sprotno kompostiranje

Ta članek bo predstavil bokashi kompostiranje. Bokashi je (koristni) anaerobni proces fermentacije, ki poteka brez kisika. Mikroorganizmi prisotni na bokashi posipu, se ob stiku z organskimi odpadki namnožijo in le ti fermentirajo v organsko hranilo za tla in tekoče gnojilo - fermentacijsko tekočino. Bokashi je japonski izraz za fermentirano organsko snov.

Kako poteka?

Najprej o prednostih. Fermentiramo lahko vse kuhinjske odpadke, vključno z mesom, mlečnimi izdelki, pomarančnimi lupinami v posebni, zračno zatesnjeni posodi, ki jo imamo v kuhinji in je s tem zelo priročna. Posoda mora imeti zgolj drenažno dno, da se na dnu ne nabira voda, ki bi povzročila gnitje. Takšno posodo si lahko izdelamo tudi doma iz dveh 20l veder, od katerih dno enega preluknjamo z majhnimi luknjicami, da lahko odteka tekočina in ga vstavimo v drugo vedro, ki nima lukenj (zelo priročen je hobok ali po domače kanta, ki ostane od barv za pleskanje).

Kuhinjskih odpadkom se redno dodaja rjav posip obogaten z efektivnimi mikroorganizmi - bokashi posip. V posodo nalagamo po plasteh – organske odpadke, bokashi posip, organske odpadke, bokashi posip … za čimboljši stik odpadkov in posipa, vse dokler ne napolnimo posode. Midva vedno raje dodava malo več posipa, kot premalo. To je nekako zlato pravilo, da se s posipom ne skopari. Po vsakem polnjenju kuhinjske odpadke tudi dobro stisnemo, da se izrine zrak. Med samo uporabo in polnjenem posode, se tudi že uporablja fermentacijska tekočina, ki se že zbira v spodnjem delu posode.

Polno posodo zatesnimo in shranimo za približno 14 dni na sobni temperaturi, naprimer v kakšni garaži, kurilnici ... V tem času v posodi so koristni mikroorganizmi še vedno na polno dejavni in tudi fermentacijska tekočina se še vedno nabira na dnu posode, zato jo redno odlivamo in jo redno uporabljamo. Ves ta čas torej organski material fermentira in tako dobimo, kot rada rečeva, predpripravljeno organsko hranilo, kar pa še ni kompost!

Kaj se dogaja v zaprti posodi?

Bokashi posip je suha organska snov, ki je ''okužena'' z EM, ki uspevajo v anaerobnih okoljih z nizkim pH-jem. Ko pride posip (in s tem EM) v stik z organskimi odpadki, se mikroorganizmi namnožijo in spreminjajo organsko snov (iz kompleksnejših v enostavnejše oblike). Pravilna fermentacija kuhinjskih odpadkov ne prinaša smradu. Če pa se le ta pojavi, je to očiten znak, da je nekaj narobe, da je proces zapadel v anaerobno gnitje. Pogosto je vzrok za to prisotnost premokra vsebina, ki povzroči gnitje in ne fermentiranje kuhinjskih odpadkov. Ali pa ni bila dodana zadostna količina bokashi posipa.

Kam s fermentirano vsebino?

Lahko jo skompostiramo do konca na kompostnem kupu ali dodamo na na vrt kot spodnjo plast zastirke ali vkopljemo v tla. Ker midva tal ne prekopavava, vsebino raje do konca skompostirava ali dodava kot zastirko.

Kompostnem kupu tako dodamo koristne mikroorganizme. Ne smemo pozabiti, da imamo namnožene predvsem anaerobne mikroorganizme, zato kompostni kup odpremo, pripravimo jamico in predelano vsebino stresemo v malenkost bolj v notranjost kompostnega kupa ali pa vsaj zastremo povrhu s slamo. Koristni mikroorganizmi se bodo namnožili po kompostniku in dodatno pomagali predelati vso organsko snov. Kuhinjski odpadki se tako kompostirajo hitro in pospešijo kompostiranje ostalih vrtnih odpadkov (travnega odkosa, večjih odpadkov iz vrta, slame, listja… ).

Kako začeti?

Bokashi je eden najbolj priročnih sistemov kompostiranja, saj to počnemo kar pod kuhinjskim pultom. V Sloveniji je kot pripravljen set Bokashi Organko, kot rečeno, pa so bolj kot posoda pomembni bokashi mikroorganizmi, ki jih dodamo, da sprožijo fermentacijo.

Kompostirati oziroma pravilno rečeno fermentirati odpadke na ta način je čudovit začetek dela z mikroorganizmi. Mikroskopsko majhni vrtnarjevi pomočniki so prisotni v vseh aspektih dela z vrtom in širše z Naravo. Globlje razumevanje njihovega delovanja definitivno prinaša velike uspehe.