3. 10. - spraznjena vsebina na gredo

Čudovito sodelovanje Bokashi fermentacije in deževnikov

Kuhinjski odpadki velikokrat predstavljajo največji delež organskega odpada, ki ga proizvedemo, ne glede na to ali smo doma v mestu ali na podeželju, v hiši ali stanovanju. In čeprav jih je najlažje vreči v rjavo kanto, obstaja več možnosti kako nadalje izkoristiti ta nenehni vir. Pri tem nam zelo dobro pomaga Bokashi fermentacija, njegovo učinkovanje pa lahko nadgradimo še z deževniki. Poglejmo, zakaj je ta povezava tako učinkovita.

Vermikompostiranje fermentacijske vsebine

Končni produkt v fermentacijski posodi še ni kompost, temveč fermentacijska vsebina, iz katere pa vrtnarji velikokrat želimo pridobiti kompost. Obstaja več načinov, kako do tega pridemo, pri tem nam zelo dobro lahko pomagajo deževniki. Same deževnike ne dodamo direktno v posodo, temveč jim pripravimo poseben prostor, kjer živijo, se prehranjujejo in razmnožujejo. Zelo dobra rešitev je recimo odslužena banja oz. kopalniška kad. Fermentacijska vsebina iz Organka pa predstavlja vir hrane, s katerimi jih hranimo. Takšno hrano deževniki naravnost obožujejo, veliko bolj, kot če jih hranimo zgolj s svežimi kuhinjskimi odpadki, direktno iz kuhinje.

Hranjenje deževnikov s fermentirano vsebino.

Zakaj je to njihova poslastica?

Primarni vir hrane deževnikom so bakterije in tudi ostali predstavniki mikroorganizmov (glive, nematode in praživali) in ne sama organska snov, kot velja splošno prepričanje med vrtnarji. Zaužijejo cele delčke organske snovi skupaj z mikroorganizmi , ki so na te delčke vezani in s tem tudi ustvarjajo rove po organski snovi. Fermentacijska vsebina v posodi je izjemno bogata z mikroorganizmi, ki se tekom procesa fermentacije namnožijo in poselijo vse delčke v posodi. Vir (koristnih) mikroorganizmov je bokashi posip, katerega posujemo med plasti organskih odpadkov. Je torej začetna kolonija mikroorganizmov, ki se ob obilici hrane hitro namnožijo. Več kot je mikroorganizmov, več je hrane za deževnike, bolje se počutijo in razmnožujejo. Večje število deževnikov hitreje predeluje fermentacijsko vsebino in posledično hitreje nastaja (vermi) kompost.

Kako hitro nastane kompost?

Če odpadki dva do tri tedne fermentirajo v posodi in jih potem dodamo recimo v banjo, kjer so že namnoženi deževniki, lahko oni v dveh do petih tednih spremenijo vse skupaj v črno prhko snov, ki jo poznamo kot vermikompost. Torej vse skupaj v mesecu ali dveh pridemo do lastnega komposta, kar je izjemno hiter proces, ko ga primerjamo z "klasičnim" kompostiranjem".

Povzetek

Kdor fermentacijsko vsebino izpraznjuje na kompostnik ali direktno na vrtna tla, lahko hitro opazi, da se okoli te fermentirane vsebine hitro pojavijo deževniki in tudi druge talne živali. Fermentirana snov jih naravno privablja. Z namenskim vermikompostiranjem pa je proces razgradnje organske snovi iz fermentacijske vsebine do komposta še hitrejši in bolj kontroliran.


Test kaljivosti starih semen
Setve, sadike in presajanje

Test kaljivosti starih semen

Decembrsko voščilo :)
Razmišljanja in neuspehi

Decembrsko voščilo 🙂