Obiskala sva svetovno znani vrt Charlesa Dowdinga v Angliji

V začetku junija sva obiskala Homeacres, Somerset v Angliji, kjer ima čudovir zelenjavni vrt najin vzornik Charles Dowding. Na spletu ga spremljava že kar nekaj let, je izjemen vrtnar in prvi, ki je vrtnarjenje brez prekopavanja ter zastiranje s kompostno zastriko, resno ponesel v svet že pred kar nekaj leti. Udeležila sva se njegove delavnice o kompostiranju.

Mikroklima območja

Vrt se nahaja na podeželju JZ Anglije. Podnebje je tipično vlažno oceansko, z letno količino 850 mm padavin, kar je manj kot pri nas v Sloveniji! Manj je ekstremov v temperaturnem razponu preko leta. Zime so milejše in zato je vzgoja zelenjave čez zimo malce lažje kot pri nas.

Zelenjavni vrt

Vrt je v osnovi razdeljen na dva dela. Na prvemu najdemo še steklenjak in plastenjak. Nato je vmes kompostarna, kjer Charles kompostira organske odpadke, ki najstajajo na posestvu ter pri kuhanju. Za kompostarno najdemo še en, manjši in tudi mlajši vrt. Skupaj vrtovi s steklenjakom in plastenjakom predstavljajo nekje 1000 m2.

Grede so vse neprekopane in debelo zastrte s kompostom, prav tako poti med njimi, a je debelina komposta na njih manjša, dodani so še lesni sekanci.  Grede so bile ob najinem obisku polno zasedene in zasajene z zelenjavo. Steklenjak služi za vzgojo paradižnika, bazilike, pora in vzgojo lastnih sadik. V plastenjaku rastejo bazilika, nizek fižol, tagetes, por in na vrvici kumare ter paradižnik. Zelenjava je v osnovi namenjena domači porabi, del pa je namenjen tudi za prodajo lokalnim trgovinam in restavracijam. Glavni prodajni produkt je solatna mešanica, ki mu prinaša izmed vse zelenjave največ dobička. Na robu vrta, ob steklenjaku ima dve dvignjeni gredi, kjer vsako leto izvaja test oz. primerjavo med prekopano in neprekopano gredo. Zasaditve zelenjave so v obeh gredah iste in negovane isti čas, zgolj priprava tal je drugačna.

V katerokoli smer se ozreš, vidiš pisane cvetlice, ki obdajajo hišo, dovoz, pod sadnim drevjem in skupaj s celotnim vrtom ustvarjajo čudovito pisano paleto barv.

Delavnica kompostiranja

Da se udeleživa njegove delavnice je bila močna Robijeve želja že nekaj časa. Tematika kompostiranja naju v tem letu še posebej interesira in termin je bil odličen, zato sva se odločila in prijavila na njegovo delavnico.  Poleg ogleda vrta, smo večino časa namenili kompostnim kupom. Vsega komposta, ki ga potrebuje na vrtu ne pridela sam. Del dokupi in mu ga pripeljejo.

Tako smo si najprej ogledali njegovo kompostarno, kjer se kompostira vse kar je organskih ostankov iz in okoli vrta ter kuhinje. Njegova pravila kompostiranja niso nič zakomplicirana, a osnova je ta, da moramo imeti dovolj velik kompostni kup vsaj 1 m3, saj večje količine ustvarijo pogoje za vroče kompostiranje. Med plasti organskih odpadkov meša plast zemlje in tako nalaga, dokler kopostni kup ne napolni do vrha. Nato kompost odstoji en do dva meseca, potem pa ga samo enkrat premeče. Ker ima kompostne kupe in prostor za njih postavljene v dolgo linijo, en zraven drugega, samo odpre stranico in kup premeče v prazni prostor, ki je ob polnem kupu. Ob tem pa vodi tudi evidenco kar na stebru konstrukcije, ki drži streho nad kompostniki, zapiše, kdaj je bil kup napolnjen (zadnje polnjenje) in kdaj ga je premetal.

Tako ima zapisano od leta 2017 naprej in takoj ve, kdaj je čas za enkratno premetavanje kupa in koliko časa je prejšnji kup potreboval, da se je predelal.  Ob enkratnem premetavnju je vedno pozoren na dele, ki so se slabše razgradila, kot večina materiala. Te odstrani in jih da na svež kup, ki se še nalaga. Prav tako je pozoren na to ali je kompostni kup dovolj vlažen. Pogosteje se zgodi, da je kup bolj suh, kot bi bil premoker. V tem primeru kup med mešanjem še navlaži.

Kupljen kompost hrani na ločenem delu, kjer je najlažje, da mu ga dostavijo. Od tam pa ga po potrebi s samokolnico prenese na vrt. Ob najinem obisku je imel tri dokupljene materiale - šampinjonov kompost, kompost iz konjskega gnoja in kompost iz komunale (veliko, veliko boljše kvalitete, kot pri nas). Preko kupov se bodo zdaj začele razraščati buče, ki bodo senčile kompost ter zadrževale vlago.

Je pa letos s konjskim gnojem naletel na kar velik problem. Grede zastrte s tem kompostom in na katere je sejal stročnice (bob ter grah), so hitro pokazale prisotnost herbicida (aminopyralid), ki zavira njihovo rast. Kmetje s tem hebicidom tretirajo žito, s katerim se potem hrani konje in tako pristane v njihovem gnoju ter se tekom pricesa prebave in kompostiranja še vedno ne razgradi popolnoma. Problem je zelo širok, mi pa se lahko zavarujemo pred njem tako, da vedno, preden kompost iz živalskega gnoja kupimo ali si ga pripreljemo na vrt, vzamemo vzorec in v njem naredimo test kaljivosti s stročnicami.

Zaključek

Za naju je bil to čudovit dan in res lepa izkušnja. Ugotovila sva, da je Charles iskreno prijazen, sproščen in se kljub svojim dolgoletnim izkušnjam ter vrtnarski praksi, še vedno sooča z izzivi, ki vrtnarjenje nikoli ne naredijo dolgočasno. To, da sva se udeležila njegove delavnice je po edni strani tudi zahvala za vso znanje, ki ga brezplačno predaja preko spleta, saj sva se od njega v najinih vrtnarskih začetkih naučila res veliko.

Vabljeni k ogledu videa, ki na koncu vsebuje še kratek intervju s Charlsom: