Daljša obstojnost lesenega okvirja dvignjenih (in visokih) gred
Leseni okvirji gred na vrtu navadno predstavljajo malce dražjo investicijo, zato nam je tudi v interesu, da ti okvirji zdržijo čim dlje. Z izbiro vrste lesa, naredimo največ. Med najbolj trpežne sodijo les hrasta, kostanja, akacije in macesna. Iz slednjega so tudi okvirji vseh dvignjenih gred na Vrtu Obilja. Tako kot jeseni poskrbiva za polnjenje gred, poskrbiva tudi za same okvirje, da jim podaljšava trpežnost ter obstojnost.
Stik z zemljo pospeši razpadanje lesa
Posedanje gred v sama tla in morebitne krtine ob robovih, povečajo stik lesa z zemljo, kar pospeši njegovo razpadanje. Tam se namreč les navlaži, kar ustvarja ugodnejše pogoje za razgradnjo. Iz notranje strani je seveda greda polna komposta in je ves čas vlažno, zato se nekateri odločijo in iz notranje strani les obdajo s čepasto gradbeno folijo, da preprečijo stik lesa in zemlje/komposta. Midva tega nisva naredila, sva pa pozorna na zunanji rob, da je vsaj od zunaj suh. Na poteh kot zastirko uporabljava slamo, ki prav tako drži vlago in se dotika lesenih gred. Da les ostane čist, zračen ter čimbolj suh, jeseni pri vseh gredah uporabiva naslednji trik.
Trik za daljšo obstojnost
Najprej z grabljami od roba grede odstraniva slamo (in jo samo potegneva na sredino vrtne poti, je ne odnašava iz vrta). Nato z lopato pobereva krtine (ki so pri nama kar pogoste, tik ob okvirju, saj imava pod dvignjenimi gredami kovinsko mreži, skozi katero krt ne more), ki jih porabiva na drugih delih okoli vrta. Da pa je zunanji spodnji rob gred nad tlemi, z ostrim orodjem tik okoli okvirja odstraniva še zemljo. Tako les ''osvobodiva'', poti pa še vedno stanejo zastrte. Za boljšo predstavitev, si poglejte spodnji video. Tega trika se poslužujeva 1x letno. Krt pa naju navadno malce zaposli tudi čez samo leto, ko že prej okoli gred odstranjujeva njegove krtine.