Dvignjene grede na Vrtu Obilje

Dvignjena greda – nižja in s tem boljša alternativa visoki gredi

Visoke grede so se med slovenskimi vrtnarji zelo hitro razširile in postale pravi trend urbanega vrtnarjenja, ki ga lahko zasledimo tudi na podeželju. Z njimi si dvignemo vrtno površino nad nivo tal in tako odpravimo težave s sklanjanjem in prepogibanjem. Pridobimo tudi bolj lahka, zračna in rodovitna tla, ki se hitreje segrejejo in posledično pospešijo kaljenje semen ter ukoreninjanje presajenih sadik.

Vendar dolgoročno visoka greda prinaša več dela kot koristi. Nama osebno so namesto visokih gred, ki so od tal dvignjene od 30 cm pa vse do 80 cm, veliko bolj všeč dvignjene grede. Le te so od tal dvignjene zgolj med 15 in 30 cm.

Razlike med visoko in dvignjeno gredo

Predstaviti želiva tehnične razlike med omenjenima gredama, ki vplivajo predvsem na naše delo, čas in energijo, ki jo takšnim gredam posvečamo tekom sezone oziroma več sezon.

Visoka greda
Visoka greda

Razlika med visoko in dvignjeno gredo je že omenjena višina okvirja grede. Da si dvignemo vrtno površino v visoki gredi, v okvir polnimo najrazličnejši svež in predelan organski material. Od spodaj navzgor si navadno sledijo veje, slama, travni odkos, listje, zemlja in čisto na vrhu plast komposta. Pogosto med samim polnjenjem ugotovimo, da je tega materiala za napolnitev ene grede precej več, kot smo sprva predvidevali. Če pomislimo iz drugega zornega kota, s polnjenjem visokih gred s svežim organskim materialom naredimo en lep … kompostnik.

Dvignjena greda polna komposta

Pri dvignjeni gredi smo s polnjenjem konec veliko hitreje. Praviloma uporabimo le kompost, s katerim napolnimo celotno gredo. Lahko razmišljamo tudi tako, da za strošek okvirja in polnila visoke grede sestavimo in napolnimo najmanj dve, do tri dvignjene grede, kjer imamo kasneje tudi maj dela z vzdrževanjem.

 

 

Kaj se začne dogajati med samo sezono

Rahla in zračna tla, polna organskega materiala prinašata čudovite pridelke tako v visoki kot tudi dvignjeni gredi. Tekom vrtne sezone pa lahko opazimo razlike v samem vzdrževanju obeh gredic.

Vsebina visoke grede se hitro posede

Visoka greda se začne posedati, nivo vsebine nenehno pada. Material se stiska (veje, slama, listje, travni odkos), kompostira oziroma postopoma predeluje. Visoke grede moramo zato popravljati in najlažje jih vzdržujemo od vrha, ko dodajamo novo plast zemlje ali bolje, komposta. In ko tako pridno nekaj let popravljamo nivo visoke grede, pridemo do visoke grede, ki je v večjem deležu napolnjena s kompostom. Škoda toliko kvalitetnega polnila za tako majhno obdelovalno površino.

Nivo v dvignjeni gredi se poseda minimalno, saj imamo za polnilo že predelan organski material, ki je bolj kompakten, a hkrati dovolj zračen za uspešno rast rastlin.  V manjšem deležu ga dodamo gredi vsaki 2 leti. Vzdrževanje torej ni pogosto, poraba materiala je veliko manjša kot pri visoki gredi.

Zalivanje

Velika razlika med gredama je tudi poraba vode za zalivanje. Rastline v visoki gredi velikokrat s svojimi koreninami sploh ne sežejo do tal, kar poveča njihovo odvisnost od našega zalivanja. Zalivanje v poletnih mesecih je pogosto tudi zato, ker se stranice hitro izsušijo, kar posledično vpliva na pomanjkanje vlage v notranjosti visoke grede.

Dvignjena greda je še tako nizka, da rastlinam omogoča tvorjenje korenin v samih tleh, kjer je na voljo več vlage. Prav tako stik komposta s tlemi omogoča boljše zadrževanje vlage, zato je zalivanje manj pogosto. Izsuševanje skozi stranice je minimalno.

Dvignjene grede omogočajo zelenjavi stik s tlemi in vlago v njih.
Dvignjene grede omogočajo zelenjavi stik s tlemi in vlago v njih.

Škodljivci

Prva plast je tako v visoki, kakor tudi dvignjeni gredi velikokrat zaščitna kovinska mreža proti talnim škodljivcem. Le ta ustavi krta in voluharja. Velikokrat pa se zgodi, da voluhar prepleza še tako visoko gredo in si notri ustvari svoj mali raj. V visoki gredi se počuti prav dobro, saj je ima na razpolago veliko volumna in svežega organskega materiala.
Dvignjena greda mu je manj zanimiva, saj nima toliko prostora, in če je napolnjena s kompostom, mu je ustvarjanje rovov še toliko težje.

Kovinska mreža uporabljena na dnu dvignjenih gred.
Kovinska mreža uporabljena na dnu dvignjenih gred.

Zaključek

Pa da ne bo pomote. V obeh tipih gred zelenjava raste odlično. Včasih je v visoki gredi tudi problem vzgojiti paradižnik, saj ga je kasneje potrebno obirati z lojtro. Velikokrat se deske zaradi veliko polnila tudi izbočijo …

Edini vidik, ki tehtnico prevesi k visoki gredi, je reševanje prepogibanja in težav s hrbtenico. Kdor ima resne težave s hrbtenico, je čisto razumljivo, da si ustvari visoke grede!

Za nas zdrave in mlade pa naj to nikakor ne bo razlog za postavljanje visokih gred in se raje odločimo za vrtnarjenje bližje samim tlom. Vabljeni k ogledu videa (klik spodaj) in prebiranju članka kako sestaviti  dvignjeno gredo.