BREZPLAČNO BESEDILO IZ KNJIGE ŠTIHANJE? NE, HVAL
Dvignjena greda

Idealna za prve vrtnarske korake

Dvignjena greda je z okvirjem omejena in za nekaj centimetrov dvignjena od tal, kar ustvarja čudovito vrtno kuliso. Nudi idealne pogoje za rast rastlin ne glede na tip tal. Z dodano zaščitno mrežo rastline zaščitimo tudi pred voluharjem, mišmi in bramorjem.

Ter še zadnja plast finega konjskega komposta

Kaj je dvignjena greda?

Dvignjena greda je za 15 do 30 cm dvignjena od tal in omejena s trajnim okvirjem, v katerega praviloma nasujemo kompost. Postavimo jo na že obstoječo vrtno gredo ali direktno na travnato površino, saj 15 cm polnila zaduši travo in pleveli pod njo. Okvir je pogosto narejen iz lesa, lahko tudi iz opeke ali betonskih blokov. Pri uporabi lesa se izogibamo kemijskim zaščitam. Širina grede je med 1 do 1,4 m oziroma največ toliko, da lahko z roko še vedno sežemo do polovice grede. Dolžina je poljubna in jo prilagodimo svojim potrebam. Rastlinam velikost grede ni pomembna. Klasična mera je 1 x 2 m.

Za ureditev vrta in okolice uporabimo zračno suh les, ki je premazan zgolj z naravnimi pripravki. Ko je les v stiku s tlemi, je hitreje podvržen razpadu. Ostali sovražniki lesa so tudi nenehne vremenske spremembe; od zmrzali, dežja do direktnega Sonca. Najbolj obstojne vrste domačega lesa za zunanjo uporabo so kostanj, macesen, akacija in hrast. Les smreke, ki je najbolj razširjen za splošno uporabo, ni obstojen in njegova uporaba na vrtu ni priporočljiva.

Kaj gojimo v dvignjeni gredi?

Vsa zelenjava je primerna za vzgojo v dvignjenih gredah. V dvignjeno gredo napolnjeno s kompostom neposredno sejemo ali sadimo. Če pri dvignjeni gredi uporabimo zaščitno mrežo proti talnim škodljivcem, bomo omejeni pri vzgoji pastinaka, koreninah peteršilja in ostalih večjih korenovkah, ki s svojo glavno korenino prodrejo skozi mrežo in se ne morejo debeliti. Dvignjena greda daje dobro osnovo za celotno vrtno sezono in zato je pripravljena tudi za kasnejše setve.

Dvignjena greda

Postopek priprave

Tu je opisan postopek priprave dvignjene grede velikosti 2 m2, postavljene neposredno na travnato površino. Od tal bo dvignjena za 15 cm, kar je dovolj, da polnilo travo popolnoma »zaduši«. Za obrobo bomo uporabili hrastov les.

Kaj potrebujemo:

  • 2 hrastovi deski dimenzij 4 cm x 15 cm x 100 cm
  • 2 hrastovi deski dimenzij 4 cm x 15 cm x 200 cm
  • nerjavečo zaščitno mrežo proti talnim škodljivcem dimenzij 100 cm x 208 cm
  • 6 samokolnic* komposta (ali 4 samokolnice* komposta in 2 samokolnici* lesnih sekancev)
  • 0,5 l lanenega olja za les
  • 8 vijakov 5 mm x 90 mm

* 1 samokolnica = 70 l

Priprava lesa

Preden se lotimo samega sestavljanja ogrodja iz lesa, deske po celotni površini dvakrat premažemo z lanenim oljem. Med premazoma počakamo 6 ur, da se olje vpije v les. Olje nanesemo s staro krpo ali pa nogavico, ki si jo nataknemo na roko. Lahko uporabimo tudi čopič. Pri vpijanju olje zapolni pore v lesu in s tem preprečuje vpijanje vode, ki povzroča razpadanje. Sama priprava dvignjene grede tako traja en dan ali več, a bo zato trajnejša v prihodnosti.

Izdelava okvirja

V krajši deski s svedrom 2 cm od roba na vsaki strani zavrtamo luknji za vijake. Nato na ravni površini zložimo deske v končno obliko grede (pravokotnik), vijake pritrdimo, da fiksiramo lesen okvir, in ga postavimo na končno mesto. Teren mora biti zgolj poravnan in brez grbin.

Okvir nato obrnemo, da na spodnjo stran položimo nerjavečo zaščitno mrežo, ki bo ščitila zelenjavo pred napadi voluharja ali miši. Bolj gosta mreža (velikost okenca 6 mm x 6 mm), pa jo obvaruje tudi pred bramorji. Zaščitno mrežo poravnamo in začetni del pritrdimo s spenjačem. Na tem delu tudi poravnamo okvir v pravokotnik in odrežemo zaščitno mrežo na končno mero, če je nismo že pred tem. Bolje, da mreža gleda nekoliko čez les, kot pa da ostane kakšna luknja. Napnemo jo in do konca pritrdimo s spenjačem v razmaku 20 cm. Okvir s pritrjeno mrežo obrnemo okoli in postavimo na končno mesto. Okvirja dvignjene grede ni potrebno fiksirati v tla.

Polnitev dvignjene grede

Za polnitev je možnih več kombinacij. Tu velja izpostaviti, da svež organski material prej ali slej razkroji. Če dvignjeno gredo polnimo s svežim organskim materialom, raven materiala bistveno upade že v nekaj dneh. Raven še naprej pada, vse dokler se svež organski material ne predelala. Zato s svežim organskim materialom dvignjenih gred ne polnimo in za polnilo raje izberemo kompost.

Uporabimo naslednje tri možnosti polnila, pri katerih velja splošno pravilo, da manj predelan organski material zapolni spodnje plasti, na vrhu pa je vedno najkvalitetnejši kompost.

  • 1. možnost polnila

6 samokolnic kvalitetnega komposta.

  • 2. možnost polnila - ko imamo na voljo delno preperel kompost

Spodnjih 10 cm - 4 samokolnice delno preperelega komposta.

Zgornjih 5 cm - 2 samokolnici kvalitetnega komposta.

  • 3. možnost polnila - ko imamo na voljo res zelo malo komposta

Spodnjih 5 cm - 2 samokolnici lesnih sekancev.

Srednjih 5 cm - 2 samokolnici delno preperelega komposta.

Zgornjih 5 cm - 2 samokolnici kvalitetnega komposta.

Ko v okvir stresemo prvi dve samokolnici, vsebino razgrabimo po celotni površini in pohodimo. Nato obilno zalijemo. Stresemo vsebino naslednjih dveh samokolnic, razgrabimo, pohodimo in zalijemo. Dodamo še predzadnjo samokolnico materiala, razgrabimo, pohodimo in zalijemo. Čisto na koncu sledi še zadnja samokolnica najkvalitetnejšega komposta, ki ga samo enakomerno razgrabimo. Napolnjeno vsebino dobro stisnili, v naslednjih dveh letih dvignjene grede ne bo potrebno dodatno polniti niti ne rahljati. Greda je tako že pripravljena za direktno setev ali presaditev sadik.

Čeprav smo vsebino pohodili, je še vedno dovolj rahla, da lahko luknje za sadike naredimo kar z rokami. Strošek tako pripravljene grede skupaj s kompostom znaša med 35 € in 70 €.

Ideje, razširitve in uporaba

Dvignjeno gredo postavimo nekje blizu hiše. Zasejemo jo lahko tudi z zelišči, začimbnicami ali ostalimi trajnicami. Iz več dvignjenih gred si lahko naredimo čudovit vrt. Začnemo z eno ali dvema v prvi sezoni in vode dodamo v naslednjih letih.

Med posameznimi dvignjenimi gredami naj bo vsaj 40 cm prostora, da lahko vmes manevriramo s samokolnico. Če na poteh pustimo zelenico, pa mora biti razmak dovolj širok, da lahko kosimo s kosilnico. Ob robovih dvignjenih gred se zelenico najlaže kosi s kosilnico na nitko. Vmesne poti lahko tudi na debelo zastremo z lesnimi sekanci in tako še povečamo delež organskega materiala na celotni površini vrta. Zastirko iz sekancev na poteh nato redno dodajamo, da nimamo težav s plevelom.

Pri dvignjeni gredi zaradi minimalnega dviga od tal nimamo skrbi, da bi ob močnem dežju zastajala voda. Hkrati tudi ni potrebno tako tako pogosto zalivati, kot visoko gredo (višjo od 30 cm), saj so rastline bližje samim tlom in jim je na voljo voda iz tal.

Pri lesenem okvirju se ob suhem vremenu zelo rade pojavijo mravlje, takrat ob zalivanju zmočimo tudi les. V mokrem vremenu, pa se ob lesu radi zadržujejo polži. To je ena izmed redkih slabih lastnosti dvignjenih gred. Uporaba lesnih sekancev na poteh zmanjša problem s polži, saj se sekancev izogibajo. Pridelek iz dvignjenih gredah se tudi pri višjih rastlinah (visoki fižol, kumare, paradižnik) še vedno enostavno pobira.

Po želji na dvignjeno gredo fiksiramo vrtni tunel ali ogrodje za plastenjak. Tako ustvarimo mikroklimo za podaljševanje sezone v zimske mesece. Dolgoročno jo vzdržujemo z dodajanjem nove plasti komposta, tako da jo vedno zapolnimo do višine lesenega okvirja.

ČE VAM JE BILO BESEDILO IZ KNJIGE ŠTIHANJE? NE, HVALA VŠEČ, VAM BO KNJIGA ŠE BOLJ!

.