Kaj je zastirka?

Zastirka je organski in anorganski (folija) material, ki ga položimo na tla, da z njim prekrijemo in zaščitimo gola tla.

Zastirk nikoli ne vdelujemo, temveč zgolj položimo na površino. Različne zastirke imajo različne pozitivne lastnosti in nekaj posebnosti, na katere moramo biti pozorni. V osnovi jih razdelimo na tri skupine – kompostna zastirka, zastirke iz svežih organskih materialov in folija kot zastirka. Tudi goste setve kulturnih rastlin (žita, zeleno gnojenje …) zastrejo tla (t. i. živa zastirka), da niso izpostavljena zunanjim dejavnikom.

Pozitivne lastnosti zastrtih tal

1. Manjša temperaturna nihanja

Gola tla v poletnih dneh na površini dosežejo izjemno visoke temperature, tudi do 60 stopinj Celzija in več, ponoči pa se nato hitro ohladijo. Ta ekstremna nihanja negativno vplivajo tako na življenje v tleh kot tudi na rastline. Zastirka iz organskih materialov temperaturna nihanja zelo zmanjša.

2. Manj je zalivanja

S pravilnim zastiranjem z organskimi materiali zadržimo vlago in preprečimo kapilarno dviganje vode. Zastirka akumulira vlago in tako jo korenine rastlin počasi porabljajo. Čez čas organska zastirka preperi v humus, ki ima izjemno veliko kapaciteto shranjevanja vode, obenem pa zemlja z zastiranjem ni izpostavljena vetru in neposrednim sončnimi žarkom, ki jo hitro izsušujejo.

3. Manj je plevela

Z zastiranjem semena plevela ostanejo v nižjih plasteh in ne vzklijejo. Treba je biti le pozoren, da uporabljamo zastirko, ki ne vsebuje semen plevela. Zastirka iz slame ali sena lahko na primer vsebuje semena, ki nato vzklijejo na gredi, s slamo in senom zastrtih tal pa ne moremo okopavati z orodji in težje odstranimo plevel.

4. Vir hranil za tla in rastline

V prvi vrsti z dodanim organskim materialom hranimo tla, ki nato hranijo rastline. Nekatere zastirke, kot na primer kompost, nudijo dovolj hranil za ustvarjanje univerzalne rodovitnosti tal in nam ni treba skrbeti za dognojevanje, pri čemer se hranila počasi vnašajo v globine. Sneg, ki se čez zimo počasi tali, na jeseni zastrti gredi s kompostom hranila enakomerno izpira globje .

5. Zaščita pred erozijo

Ob močnih nalivih dež izpira zgornje plasti tal, veter zemljo razpihuje in odnaša, vsaka zastirka pa tla zaščiti pred vodno in vetrno erozijo. Pri slami in listju imamo lahko problem z razpihovanjem in odnašanjem materiala, nekatere druge vrste zastirke (kompost in lesni sekanci) pa tudi ob močnem vetru ostanejo na mestu. Zanimivo je, da ju ne razpihuje, pa čeprav imata manjšo gostoto kot izsušena zemlja, ki jo veter z lahkoto odnaša s seboj.

Različne vrste zastirk za uporabo na vrtu

Vse o različnih tipih zastirk si preberi v članku ''11 zastirk za uporabo na vrtu'', kjer sva na enem mestu zbrala najbolj pogoste vrste zastirk za uporabo na vrtu. Najina prva izbira za vrtne grede je vedno kompostna zastirka, na vrtnih poteh pa lesni sekanci ali slama.