Kako kompostirati odpadnje veje za uporabo na vrtu

Kako kompostirati odpadnje veje za uporabo na vrtu

Kdor ima poleg vrta še nekaj sadnih dreves ali grmovnic, mora najmanj enkrat letno poprijeti za škarje in žagico, da rastline obreže. Tudi midva imava kar nekaj sadnih dreves, kakor tudi gozd. Tako imava na voljo kar precej ostankov lesa - vej, ki jih zmeljeva in kompostirava!

Veje so velik vir organskega materiala in na podeželju je žal praksa, da se vse veje spravi na kup in zakuri. Škoda. Nekateri naredijo kup v gozdu, kar je že bistveno bolje. Veliko bolje pa je, da ta material uporabimo na našem vrtu.

Jesenko drobljenje jesensko olistanih bukovih vej.
Jesenkso drobljenje še olistanih bukovih vej.

Dolge veje je najprej treba zdrobiti

Marca 2018, sva si po dolgoletni želji kupila elektični drobilec vej, ki drobi veje do premera 45 mm in je primeren za domačo uporabo. Veje zmelje na 3-5 cm dolge koščke in jih tudi toliko stisne, da vlakna popokajo, kar ustvari večjo površino za uspešno kompostiranje. Veje večjega premera pa so tako ali tako že primernejše za drva. Z drobilniko  sva še v istem tednu zmlela velik kup vej, ki je nastal ob obrezovanju sadja. Tudi olesenele dele zelenjave (stebla listnatega in brstičnega ohrovta) sva zmlela zraven. Kadar meljemo veje poleti ali jeseni, je lahko zraven prisotno še listje, kar je samo plus!

Postopek kompostiranja

Zdrobljene veje (lesne sekance) sva stresla na kup, obkrožen z 50 cm visoko in 4 m dolgo pocinkano mrežo, ki deluje kot okvir. Vse skupaj je nastalo okoli 1 m3 lesnih sekancev, ki sva jih nato pripravila na kompostiranje. Treba povedat, da je drobljenje kar zamudno opravilo. 🙂

  1. Kup sva močno zalila. Sekanci so polni ogljika, ki potrebuje veliko vlage za uspešno kompostiranje. Kup mora biti v celoti prepojen, najbolje da kup, ki še nastaja, zalivamo že med samim drobljenjem vej.
  2. Med zalivanjem sva dodala še tekoče mikroorganizme, da se doda taprava "kultura" za kompostiranje.
  3. Kup sva pokrila s črno folijo, da se zadrži vlaga, toplota ter ustvari tema za boljše delovanje mikroorganizmov. Med dežjem se lahko kup tudi odkrije, če slučajno še ni dovolj prepojen z vodo.
  4. Ob vsaki košnji zelenice do konca aprila (okoli 3 košnje) sva na kup izpraznila okoli 5-6 košev nabranega travnega odkosa. Le ta je poln dušika, ki ga primanjkuje našemu kupu lesnih sekancev. Travni odkos čim bolj vmešamo med sekance z vilami in ne pustimo zgolj na vrhu!

Kup sva od aprila naprej pustila pri miru, le tu pa tam preverila dogajanje. Na začetku so se razbohtile glive (dodane z tekočimi mikroorganizmi ali naravno prisotne), kasneje pa so začeli v kup prihajati deževniki. V sredini kupa in pod folijo je bila temperatura malenkost višja, kot za robom. V sredini je bilo tudi več vlage in delci lesa so se tam bolje razkrajali.

Uporaba takšnih lesnih sekancev

Takšne lesne sekance, ki so se prepojili z vodo, vpili dušik iz travnega odkosa in so se tudi do neke mere skompostirali, brez strahu po 6 mesecih uporabimo na vrtu kot zastirko na vrtnih poteh, okoli grmovnic ali kot prvo plast pri jesenskem zastiranju vrta. Če grede zastiramo debeleje (10 cm), lahko najprej zastremo z lesnimi sekanci in nato na vrhu dodamo kompost. Z njimi lahko polnimo tudi dvignjene grede. Lesni sekanci se vsekakor  zelo dolgo razkrajajo, zato po 6 mesecih ali tudi po 1 letu nikakor še ne bomo imeli finega komposta, bo pa material vseeno precej uporaben na vrtu.

Ta način kompostiranja ponovimo zopet naslednjo pomlad in tako imamo domač, reden vir delno skompostiranih lesnih sekancev! Midva si bova tako vsako sezono pridelala okoli 1 m3 precej uporabnega organskega materiala.