Kako kompostirati odpadnje veje za uporabo na vrtu

Kako kompostirati odpadnje veje za uporabo na vrtu

Kdor ima poleg vrta še nekaj sadnih dreves ali grmovnic, mora najmanj enkrat letno poprijeti za škarje in žagico, da rastline obreže. Ostanejo veje, ki so odličen vir organskega materiala. Tudi midva imava kar nekaj sadnih dreves, parcelo obkroža še gozd. Tako imava na voljo kar precej ostankov lesa - vej, ki jih zmeljeva in kompostirava!

Veje so velik vir organskega materiala, a na podeželju je žal praksa, da se vse veje spravi na kup in zakuri. Škoda. Nekateri naredijo kup v gozdu, kar je že bistveno bolje. Veliko bolje pa je, da ta material uporabimo na našem vrtu.

Jesenko drobljenje jesensko olistanih bukovih vej.
Jesenkso drobljenje še olistanih bukovih vej.

Dolge veje je najprej treba zdrobiti

Marca 2018, sva si po dolgoletni želji kupila elektični drobilec vej, ki drobi veje do premera 45 mm in je primeren za domačo uporabo. Veje zmelje na 3-5 cm dolge koščke in jih tudi toliko stisne, da lesna vlakna popokajo, kar ustvari večjo površino za uspešno kompostiranje. Veje večjega premera pa so tako ali tako že primernejše za drva. Z drobilnikom sva še v istem tednu zmlela velik kup vej, ki je nastal ob obrezovanju sadja. Tudi olesenele dele zelenjave (stebla listnatega in brstičnega ohrovta, zelja, koruznice, stebla špagljev ...) sva zmlela zraven. Kadar meljemo veje poleti ali jeseni, je lahko zraven prisotno še listje, kar je samo plus!

Postopek kompostiranja

Zdrobljene veje (lesne sekance) sva stresla na kup, obkrožen z 50 cm visoko in 4 m dolgo pocinkano mrežo, ki deluje kot okvir. Vse skupaj je nastalo okoli 1 m3 lesnih sekancev, ki sva jih nato pripravila na kompostiranje. Moreva priznati, da je drobljenje kar zamudno opravilo. 🙂

  1. Kup mora biti v celoti prepojen z vodo, zato najbolje, da kup, ki še nastaja, zalivamo med posameznim polnenjem. Sekanci so polni ogljika, ki potrebuje veliko vlage za uspešno kompostiranje. Če imamo pri roki še listje, ga dodamo zraven in primešamo kupu.
  2. Med zalivanjem sva dodala še tekoče mikroorganizme, da se doda taprava "kultura" za kompostiranje.
  3. Ob vsaki košnji zelenice do konca aprila (okoli 3 košnje) sva na kup izpraznila okoli 20 košev nabranega travnega odkosa. Le ta je poln dušika, ki ga primanjkuje našemu kupu lesnih sekancev. Travni odkos čim bolj vmešamo med sekance z vilami in ne pustimo zgolj na vrhu!
  4. Kup sva pokrila s črno folijo, da se zadrži vlaga, toplota ter ustvari tema za boljše delovanje mikroorganizmov. Med dežjem se lahko kup tudi odkrije, če slučajno še ni dovolj prepojen z vodo.

Kup sva od aprila naprej pustila pri miru, le tu pa tam preverila dogajanje. Na začetku so se razbohtile glive (dodane s tekočimi mikroorganizmi ali naravno prisotne), kasneje pa so začeli v kup prihajati deževniki. V sredini kupa in pod folijo je bila temperatura malenkost višja, kot za robom. V sredini je bilo tudi več vlage in delci lesa so se tam bolje razkrajali. Takšen kup se bo brez premetavanja in kakršnegakoli drugega našega dela, kompostiral čisto sam zase. Temu midva rečeva leno kompostiranje. 🙂

Uporaba takšnih lesnih sekancev

Takšne lesne sekance, ki so se prepojili z vodo, vpili dušik iz travnega odkosa in so se tudi do neke mere skompostirali, brez strahu po 6 mesecih uporabimo na vrtu kot zastirko na vrtnih poteh, okoli grmovnic ali kot prvo plast pri jesenskem zastiranju vrta. Če grede zastiramo debeleje (10 cm), lahko spodnje plasti najprej zastremo z lesnimi sekanci in nato na vrhu dodamo kompost. Z njimi lahko polnimo tudi dvignjene grede. Lesni sekanci se vsekakor  zelo dolgo razkrajajo, zato po 6 mesecih ali tudi po 1 letu nikakor še ne bomo imeli finega komposta, bo pa material vseeno precej uporaben na vrtu.

Ta način kompostiranja ponovimo zopet naslednjo pomlad in tako imamo domač, reden vir delno skompostiranih lesnih sekancev! Midva si bova tako vsako sezono pridelala okoli 1 m3 precej uporabnega organskega materiala.


Za več informacij o kompostiranju lesnih sekancev, si poglejte 24. video epizodo: