Najučinkovitejše je zalivanje vrta ob večerih

Kako zmanjšati zalivanje vrta v poletnih mesecih

V poletnih mesecih marsikomu največ dela predstavlja zalivanje vrta. Kdor ne želi vsak večer z zalivalkami ali vrtno cevjo ''tekati'' okoli rastlin, je prišel na pravo vrtnarsko vsebino. Klasično površinsko zalivanje naredi več škode kot koristi, je zamudno in še poraba vode je ogromna, saj jo veliko takoj odteče ali izhlapi. Predstavila bova trike, kako zmanjšati pogostost zalivanja vrtov in s tem prihraniti na porabi vode. Pa še brez težav smo poleti nekaj dni odsotni od doma oz. našega vrtička. 

Poglejmo najprej malo izven našega vrta

Ste se kdaj vprašali kdo sredi poletja zaliva vse te zelene gozdove, ki obdajajo našo deželo? Kdo skrbi, da ne ovenijo travniške cvetlice? Morda se vam zdi malo smešno. A narava ima sistem, v katerem tudi sredi poletja redko utrpi zaradi pomanjkanja vode. Suša se vedno najprej pojavi na intenzivno obdelovanih tleh (njive). Gozdna tla so ves čas zastrta z debelo plastjo humusa in odpadlega listja, ki se počasi kompostira. Intenzivno obdelovana tla so vedno gola.

Takoj ko tla zastremo, zmanjšamo izhlapevanje vode

Če prakso iz gozda, ki odlično deluje že milijone let, prenesemo na vrt, takoj zmanjšamo potrebo po zalivanju vrtnin. Gre torej za prakso prekrivanja tal, da ta niso gola in izpostavljena zunanjim dejavnikom. Na voljo imamo več tipov zastirk, a glavno je, da smo pri zastiranju pogumni in zastiramo obilno. Najina najljubša je kompostna zastirka. Kot zastirka preprečuje izhlapevanje vode iz tal, a še bolje kot to, vpija velike količine vode in jo drži v sebi kot spužva. Med dežjem pa se voda v kompostu prepoji s hranili in počasi pronica v globino ter gnoji rastline. Dogaja se enako, kot v naravi. Potreba po zalivanju vrta s kompostno zastriko je le v res dolgo trajajočih sušnih obdobjih. 

Zastirka proti plevelu
Različni tipi zastirk
Vrtnin ne razvajamo z zalivanjem

Če vrt že pomladi redno zalivate, s tem razvajate svoje rastline in jih naredite odvisne od pogostega zalivanja. Takšen vrt je poleti močno odvisen od pogostega zalivanja. Rastline imajo razvit plitek koreninski sistem, saj vso vodo pridobijo na površini zaradi zalivanja. So neodporne na sušna obdobja in navadno tudi slabše založene s hranili. Ob sajenju in presajanju rastline res dobro zalijemo, potem postopoma čim manj, da razvijejo globok koreninski sistem in same skrbijo za založenost z vodo in hranili. Tako negujemo vrt, ki je čim bolj neodvisen od naše nege.

Zalivamo presajene sadike, nato čim manj
Zalivamo presajene sadike, nato čim manj
Gosto zasejevanje gredic

Osenčenost in prekritost tal lahko dosežemo z gosto zasaditvijo zelenjadnic. Obstaja pravilo 3/4, ki pravi, da rastline sadimo tako gosto, da se pri 3/4 končne velikosti, zeleni deli rastlin stikajo. S tem nastane krošnja zelenja, ki prekriva oz. senči tla. Posledično se zmanjša izhlapevanje vode iz tal ter tudi rast pleveli. Goste zasaditve so primerne predvsem za solate, korenje, kapusnice in stročnice.

Intenzivno zasajena solata
Intenzivno zasajena solata
Olla posode za globinsko zalivanje

Potrebe rastlin po vodi se razlikujejo med posameznimi vrstami zelenjave. Plodovke so na vrtu ene izmed bolj ''žejnih'' rastlin, a z obilno zastirko zadostiva potrebe po vodi večini. Le kumare dobijo posebni dodatek, saj za njihovo zalivanje uporabljava Olla glinene posode.  Olla posode so 1x žgane, neglazirane, glinene posode različnih oblik, katere zakopljemo v zemljo do ozkega grla in v njih natočimo vodo. Voda nato počasi pronica skozi porozne stene in globinsko zaliva rastline v bližini. To je starodavna tehnika zalivanja, ki izvira severne Afrike, v uporabi je bila tudi v antični Kitajski več kot 4000 let. Še danes to tehniko uporabljajo v Indiji, Iranu, Braziliji, na Šrilanki, … a jo izpodriva intenzivna tehnika obdelave tal. Za manjše površine vrta, visokih gred ali balkonskih zasaditev to starodavno zanje pride še kako zelo prav!

Olla posodo zakopljemo v zemljo, da dosežemo globinsko zalivanje
Olla posodo zakopljemo v zemljo, da dosežemo globinsko zalivanje
Redno okopavamo

Ko se gola zemlja zaskorji, se začne pravo izhlapevanje vode, saj so iz globljih plasti zemlje na površje speljani vodni kanalčki, skozi katere se izgublja vlaga v tleh. Z okopavanjem tal, zgornjo plast zemlje razbijemo, porušimo vodne kanalčke in omejimo izhlapevanje vode. Okopavanje ni namenjeno le odstranjevanju plevela torej. Tudi, če na vrtu ni plevela, poleti redno okopavamo vse gredice. Za to je najučinkovitejša nihajna motika.

Okopavanje z nihajno motiko
Okopavanje z nihajno motiko
Če že zalivamo, zalivamo zvečer in ne z mrzlo vodo

Kadar vam nič od zgoraj naštetega na vrtu ne ustreza in se držite klasičnega zalivanja tal, potem boste največ efekta dosegli, če zalivate zvečer, ko se zemlja ohladi. S tem poskrbimo, da voda ne hlapi iz površine, temveč jo več ostane v samih tleh, kjer je na voljo rastlinam. Ko zalivamo zvečer, se nam čez dan v zalivalkah ali vrtni cevi tudi segreje voda. Tako zmanjšamo šok mrzle vode na tople rastline in segreta tla. Večerni čas je najprimernejši za zalivanje tudi po biodinamični metodi, saj so takrat sile usmerjene v zemljo in je zalivanje veliko bolj efektivno.

Najučinkovitejše je zalivanje ob večerih
Najučinkovitejše je zalivanje ob večerih
Bakreno-bronasto vrtno orodje

Veliko ljudi sprašuje, zakaj je dobro bakreno orodje. Ena izmed njegovih lastnosti je povezana s količino vode v tleh. Znanstveno dokazano je, da je na zemlji, ki je obdelovana z bakreno-bronastim orodjem, manjše izhlapevanje vode iz tal. Bakrovi ioni, ki se v tla sproščajo ob delu s tem orodjem namreč gostijo molekule vode v tleh, zato je izhlapevanje počasnejše.

Bronasta lopatka
Bronasta lopatka Nada
Zalivanje vrta na kratko

Da občutimo najlepše trenutke na vrtu, vrtnarimo tako, da nam ni nič v breme. Odvisnost rastlin od redne nege hitro postane obveza, ki nas lahko obremenjuje. Rešitve za enostavnejše zalivanje vrta so na voljo, le opaziti in izbrati moramo tiste, ki bodo najbolje delovale tako za rastline, kot tudi za nas. Na najinem vrtu najbolj prisegava na kompostni zastirko, ki ustvarja univerzalno rodovitna tla ter "ubije več muh na en mah".