Previdno pri kompostu iz vreč in komunalnih kompostarn

V veliki meri promovirava uporabo komposta kot kompostne zastirke na vrtovih, a vsak vrtnar seveda uporablja različne komposte na svojo odgovornost. Kljub temu čutiva odgovornost, da predstaviva najino mnenje o kompostu iz komunalnih kompostarn in o kompostu iz vreč, ki so vrtnarjem najbolj dostopni. Komposta iz komunalnih kompostarn ne priporočava za uporabo na zelenjavnih vrtovih, pri kompostu iz vreč pa je potrebna velika previdnost.

Kot vir informacij sva uporabila spletne strani Pravno-informacijskega sistema (www.pisrs.si) in Kmetisjkega Inštituta Slovenije (www.kis.si)

Kompost iz komunalnih kompostarn

Večje komunalne kompostarne kompostirajo po veljavni uredbi, ki komposte razdeli v dva razreda kakovosti, glede na mejne vrednosti parametrov. V teh parametrih so tudi trdni delci iz stekla, plastike ali kovine, večji od 2 mm. V kompostu 1. kakovosti so dovoljeni do 0,5% mg/kg suhe snovi, v kompostu 2. kakovosti pa do 2% mg/kg suhe snovi. To praktično pomeni, da vsi komunalni komposti vsebujejo deleže plastike, stekla in kovine ter da manjši delci od 2 mm niti niso zajeti, pa so (logično) tudi prisotni. Tu je govora tudi o mikroplastiki.

Zato po prvem dežju iz takšnega komposta na plano pridejo plastični in stekleni delčki, ki se jih je nemogoče popolnoma znebiti. Takšno izkušnjo je imela tudi Martina, ki je predstavila svoj vrt na najini strani.

Zakaj do tega pride?

Kompostira se predvsem organske komunalne odpadke, ki se zbirajo v posebnih zabojčkih in notri ljudje poleg krompirjevih ter bananinih olupkov mečejo še "vsega in svaša". Kompost očistiti teh tujkov je skorajda nemogoče. S tem vidimo, da tudi sama osnovna surovina za takšen kompost ni najvišje kvalitete.

Po uredbi o odpadkih, se kompostira še ogromno ostalih organski odpadkov. Kompostira se tudi zeleni odrez (kar je super) in lahko tudi blato iz čiščenja komunalnih odpadnih voda (kar pa še zdaleč ni super). Komunalne odpadne vode so lep izraz za drek, urin, WC papir, mehčalec, pralni prašek, detergent in vse ostalo kar moderni ljudje iz svojih bivališč pošiljamo po komunalnih ceveh v zbirne komunalne centre, kjer se to do neke mere očisti in skompostira, ampak še vedno imamo opravka surovino, ki je kolektivni koktail komunalnih odpadkov. Prisotne je tudi veliko vlaknaste plastike, ki se sprošča pri pranju oblačil.

Ne praviva, da vse kompostane počnejo na tak način, ampak takšna je trenutna uredba v Sloveniji. Vse večje kompostarne imajo procese certificirane, s tem je vsem zakonom in uredbam zadoščeno. Žal je zakonska letvica za kakovost komposta postavljena sramotno nizko.

Kompost iz vreč

Takšen kompost v vrečah je na voljo v vseh trgovinah in zopet je lahko (skoraj) vse surovina za kompost. Tudi prej opisanane komunalne odpadne vode. Zato je potrebna velika previdnost pri nakupovanju komposta iz vreč, ker verjemite, da najcenejšega komposta v vrečah niso pridelovali deževniki. Kompost pridelan z deževniki, velja namreč za najkvalitetnejšo izbiro. Uporabite kompost proizvajalca, ki ga poznate oziroma mu zaupate (lažje rečeno, kot storjeno).

Kje dobiti kvaliteten kompost?

Uredba o kompostiranju: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6281 
Priloga Uredbe o kompostiranju: https://www.uradni-list.si/files/RS_-2013-099-03557-OB~P004-0000.PDF
Obrazložitev uredbe: http://www.kis.si/f/docs/zapisniki_sestankov/OBRAZLOZITEV_Osnutek_UREDBE_21_9.2012.pdf
Uredba o odpakih:  https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/106484