Vroče-hladno kompostiranje

Vroče-hladen kompostni kup brez premetavanja po metodi Vrta Obilja

S teboj deliva že 6. leto v praksi preizkušen recept za kompostiranje sprotnih kuhinjskih odpadkov in odpadkov iz vrta, pri katerem kupa ni potrebno premetavati, da še vedno dobimo izjemno kvaliteten domač kompost v manj kot letu dni!

Iz kuhinje in na vrtu vse leto nastaja organski material, ki predstavlja večinski delež organskih odpadkov, s katerimi se srečujemo vrtnarji. Ključ do dobrega komposta brez premetavanja je v količini odpadkov, ki jih naenkrat spraznimo na kompostni kup, in v razmerju C:N (ogljika in dušika) v materialu.

Uporabljen organski material:

  • Kuhinjski odpadki (dušični material)
  • Neoleseneli ostanki rastlin z vrta (dušični material)
  • Travni odkos (dušični material)
  • Zdrobljeno listje (ogljični material)
  • Slama (ogljični material)
  • Žagovina (ogljični material)
  • Nebarvan karton (ogljični material)

Kaj potrebujemo od pripomočkov:

  • 2x kompostnik min. velikosti 1 m3
  • Posoda za zbiranje organskih odpadkov

Trajanje kompostiranja je od 4 do 18 mesecev. Odvisno od velikosti kompostnika ter hitrosti nastajanja kuhinjskih in vrtnih odpadkov.

Kdaj lahko kompostiramo po tem receptu:

  • Pomlad
  • Poletje
  • Jesen
  • Zima

Uporaba nastalega komposta:

  • Zastirka za zelenjavne grede
  • Substrat za vzgojo sadik
  • Substrat za lončnice
  • Dognojevanje
  • Priprava kompostnega čaja
  • Zastirka za sadje in grmovnice
  • Zastirka za vrtne poti

Kakovost komposta:

Zelo temna, homogena in prhka struktura z malo tujki ali večjimi delci.

Priprava kompostišča

Na mestu, ki ga določimo za svoje kompostišče, sestavimo kompostnika in ju postavimo en zraven drugega (ko začenjamo, je sicer dovolj, da najprej postavimo samo enega, drugega pa nato pripravimo najpozneje v roku od 6 do 12 mesecev). Dno kompostnika pred prvim polnjenjem prekrijemo s slamo 20 cm na debelo, ki predstavlja drenažno plast ter hkrati še vedno omogoča stik oz. prehod snovi in organizmov med tlemi, kjer kompostnik stoji, in maso, ki se kompostira.

Iz katerega materiala bo kompostnik narejen, je odločitev vsakega posameznika. Midva sva pred šestimi leti izbrala macesnov les in sestavila kompostnika s stranicami, dolgimi 1,25 m. Danes bi za okvir recimo prej izbrala kovinsko mrežo (ceneje, hitreje in lažje za postavitev). Stojita pod velikim orehom, ki ju s svojo krošnjo od maja do novembra ščiti pred vročim soncem in neposrednimi dežnimi nalivi. Pa brez skrbi, del orehovega listja, ki jeseni pade na kompostni kup, nikakor ne vpliva negativno na kompostiranje ali kakovost komposta (preverjano v praksi že šest sezon kompostiranja in vrtnarjenja).

Priprava kompostnika, na dno položimo slamo.
Na dno kompostnika razprostremo slamo.

Priprava materiala za kompostiranje

Zbiranje materiala je najpomembnejša predpriprava kompostiranja. Naenkrat se na kup doda najmanj 100 litrov organskega materiala! Le tako velika količina organskega materiala predstavlja MO dovolj hranil (in zraka), da začnejo z termofilno oz. vročo fazo kompostiranja.

Ostanke z vrta preprosto zbiramo ob ali na vrhu kompostnega kupa, dokler nimamo pripravljenih še drugih materialov. Zbiramo tudi sprotne kuhinjske odpadke, kar je res priporočljivo v posodi s prostornino 10−20 l (najbolje se obnese fermentacijska posoda, sicer nam začne zbrani organski material gniti). Pripravimo si še ogljični material, ki bo uravnovesil mokrega dušičnega (spomni se razmerja C:N 30:1). V bližini kompostnika naj bo vedno na voljo slama, suha trava, suho listje, žagovina*, karton ... Priporočljivo je, da imamo ta material na zalogi, predvsem, da si ga priskrbimo za hladnejši del leta (listje nagrabimo jeseni in ga spravimo na suho, da ga imamo tudi pozimi).

* Žagovina ima med vrtnarjif negativno oznako, a je strah pred njeno uporabo odveč. Ko se kompostnemu kupu dodaja žagovina, nastane izjemno prhek in homogen kompost. Žagovina je lahko iz kateregakoli lesa (hrast, smreka …), in bolj ko je fina, hitreje se kompostira. Ne uporabljamo žagovine iz mizarskih delavnic, saj ta vsebuje veliko lepil. Ne uporabljamo oblancev, saj se ne kompostirajo, ker njihova vlakna niso prerezana kot pri žagovini.

Polnjenje kompostnega kupa

Prvo polnjenje naredimo, ko si pripravimo prvih 100 l organskega materiala (če zberemo več, seveda ni nič narobe, še bolje 😊). Prinesemo si ga h kompostniku in začnemo. Ko je dno prekrito s slamo, nanjo stresemo zbrane organske odpadke (dušični material), med katere nadevamo ogljični material. Vedno dodamo več ogljičnega materiala, da vzpostavimo dobro ravnovesje, ki ne bo povzročilo gnitja.

V praksi to pomeni, da če imamo zbranih 10 l kuhinjskih odpadkov in 30 l travnega odkosa skupaj z vrtnimi zelenimi ostanki, potrebujemo vsaj 60 l ogljičnega materiala, recimo 40 l žagovine in 20 l slame (lahko dodamo tudi karton ali listje, ki ga prej zdrobimo, tako da se prek njega zapeljemo z vrtno kosilnico). To je le vzorčni primer za lažjo predstavo o količinah. Če imamo več dušičnega materiala, ustrezno povečamo količino ogljičnega.

Material nalagamo po plasteh oz. izmenično, mešanje ni potrebno. Prav tako ni pomembno, v katerem vrstnem redu si različni materiali sledijo. Ko na kup dodamo ves material, poskrbimo, da je zadnja plast ogljični material, ki prekrije naloženo snov in omogoča nadaljnje procese razkrajanja. Na Vrtu Obilja uporabljava slamo, ki jo, kot rečeno, položiva čisto na dno kompostnika, ob polnjenju jo nekje 5 cm dodava še ob straneh, prav tako pa je to zadnja plast, s katero pokrijeva izpraznjen material nekje 5−10 cm na debelo. Ko je čas za novo polnjenje, zgornjo plast slame odmakneva iz sredine in jo potisneva do sten, da narediva prostor na sredini.

Polnjenje kompostnika
Polnjenje kompostnika.

Kako pogosto polnimo kompostni kup naprej? Na vsake 14 do 21 dni. Na Vrtu Obilja od aprila do novembra polniva kompostnik isti dan, kot kosiva travno površino okoli vrta (ob tem nastaja travni odkos, ki ga seveda kompostirava v istem kompostnem kupu) in to nama narekuje urnik polnjenja. V hladnem delu leta se razmik med polnjenji lahko podaljša za en teden, saj je manj organskega materiala, in zato zbiraje traja nekaj časa dlje. Vmes med polnjenji zbiramo nastali material.

Nega med procesom kompostiranja

Proces v kupu bo hitro (v roku 12 ur) prešel v vročo fazo, saj smo dodali dovolj materiala v ugodnem C:N razmerju, po 5 do 14 dneh (odvisno od količine organskega materiala in zunanjih temperatur) pa bo ponovno prešel v zmerno temperaturno fazo. V tem času kup upade, njegova prostornina se zmanjša.

Nato čez dva tedna vajo ponovimo. 🙂 Organski material stresemo na material, ki se že kompostira, in sicer brez mešanja. Kup bo z najmanj 100 l dodanega svežega organskega materiala spet prešel v vročo fazo. Najbolj vroča je vedno sveže dodana plast, ki delno segreje še spodnjo (prejšnjo/zadnjo). Kup torej z vsakim novim polnjenjem prehaja iz temperaturno zmerne v vročo fazo, kjer se spodnje plasti postopoma ohlajajo, na vrhu pa poteka vroče kompostiranje.

Praznjenje ponavljamo, dokler kompostnika ne napolnimo do vrha. To lahko traja od 4 do 12 mesecev (odvisno od nas, koliko materiala naenkrat kompostiramo). Kompostni kup moramo napolniti najpozneje v 12 mesecih, da ima celoten kup čas zoreti še nekaj mesecev. V fazi zorenja (ta traja od 2 do 6 mesecev) se v kompostnem kupu pojavijo deževniki in druge živali, ki kompostiranje zaključijo. Ko prvi kompostni kup napolnimo, potrebujemo prostor za novo polnjenje, in takrat začnemo polniti drugega, da ima prvi še čas za zorenje. To je torej razlog, da potrebujemo najmanj dva kompostna kupa  − da se polni drugi, ko prvi še zori.

Na Vrtu Obilja kompostnega kupa ne premetavava, saj dodava res dovolj ogljičnega materiala (slame in žagovine), da dobiva zelo sipek, prhek material in ne prihaja do gnitja. V fazi zorenja ga pustiva od 2 do 4 mesece, lahko tudi dlje, ter tako dobiva temen, homogen in prhek kompost, praviloma brez tujkov ali nepredelanih delcev. Če se del materiala ne predela popolnoma, ga pred uporabo na vrtu izločiva in prestaviva na drug kup, kjer se material še kompostira.

Končni rezultat kompostiranja po tem receptu.

Test kaljivosti starih semen
Setve, sadike in presajanje

Test kaljivosti starih semen

Decembrsko voščilo :)
Razmišljanja in neuspehi

Decembrsko voščilo 🙂

Robert Špiler Kompost in kompostiranje