Lesni sekanci na vrtu
Ko imamo stalne vrtne grede imamo tudi stalne vrtne poti. Tudi teh se ne prekopava, midva jih redno zastirava. V 6 letih zastiranja vrtnih poti z različnimi zastirkami (travni odkos, slama), sva postala velika pristaša lesnih sekancev. Kadar pa beseda nanese na lesne sekance in vrt, med vrtnarji kmalu na plano pride kar nekaj mitov, za katere sva v praksi videla, da ne držijo.
Lesni sekanci iz zemlje "potegnejo" dušik. Drži/ne drži?
Vsa organska snov je v naravnem okolju podvržena razgradnji in nič drugače ni na vrtu, kjer si razgradnje želimo, saj s tem bogatimo naša vrtna tla. Enako velja za lesne sekance, ki jih kot zastirko uporabljamo na vrtu. Lesni sekanci so ogljični material (pri razmerju C:N v lesnih sekancih močno prevladuje delež ogljika), zato za svojo razgradnjo potrebujejo dušik (potrebujejo ga mikroorganizmi, ki omogočajo razgradnjo organske snovi). Ta dušik ''potegnejo'' iz svoje okolice, kar lahko prepoznamo po bledih in rumenkastih listih (pomanjkanju dušika) pri rastlinah, ki bi rastle iz debele zastirke sekancev. Vendar to ne velja v vsakem primeru in je prvi mit, ki vrtnarje neupravičeno svari, da lesnih sekancev na vrtu ne uporabljamo.
Pravilna uporaba lesnih sekancev, da ne pride do dušične represije je ta, da sekancev nikoli ne uporabljamo na vrtnih gredah in jih nikoli ne mešamo z zemljo ali s kompostom.
Lesne sekance uporabljamo na vrtnih poteh, kjer jih le polagamo na površino vrtnih poti in jih z ničemer ne mešamo ali ''vdelujemo'' v sama tla. Tako zmanjšamo stično površino sekancev in zemlje in s tem zmanjšamo možnost nastanka dušične represije, ki ne bo nikoli segla do vrtnih gred. Na vrtnih poteh pa rastlin tako ali tako ne vzgajamo. Zaradi lesnih sekancev na vrtnih poteh, na Vrtu Obilja še nikoli ni bilo manjšega ali slabšega pridelka na samih gredah.
Ne smemo uporabljati svežih lesnih sekancev. Drži/ne drži?
Sveži lesni sekanci so sekanci, ki so zmleti in jih takoj uporabimo na vrtu, brez da bi se predhodno kompostirali. Takšni sekanci torej na vrtu začnejo z razgradnjo in v začetku potrebujejo največ dušika. Mit govori o tem, da naj bi takšni sekanci vezali nase še več dušika in so zato neprimerni za uporabo na vrtu. Zopet to ne velja v vseh primerih in z enako uporabo lesnih sekancev kot je opisana pri prvem mitu. Lahko uporabljamo sveže lesne sekance, lahko pa jih predhodno kompostiramo vsaj pol leta. Tako bodo mikrobiološko "še boljši", saj se po njih v procesu razgradnje namnoži in naseli še več mikroorganizmov, kar je za naš vrt še toliko bolje.
Torej, če želiš biti ''na varni strani'', lahko lesne sekance najprej kompostiraš in jih nato uporabljaš na vrtu. Kompostirani lesni sekanci so potem uporabni tudi za čisto spodnje plasti dvignjenih gred in ne le vrtne poti.
Lesni sekanci iz iglavcev kisajo vrtna tla. Drži/ne drži?
Ni znano od kot ta mit in strah, saj v praksi še nisva videla, da bi kdo zaradi smrekovih sekancev ob pravilni uporabi (opisano pri prvem mitu), bil ob pridelke na vrtu. A dobronamernih nasvetov, naj se lesa smreke izogibamo, je veliko. Midva sva kmalu videla, da ni važno iz katerega lesa so sekanci. Tudi če je nekaj iglic in smole zraven, ne bo nič narobe. Veliko slabše je, če imamo gola, nezastrta tla.
Ko sva prvič zastirala vrtne poti v sezoni 2017, sva dobila lesne sekance 3. ali C klase, iz mešanega lesa iglavcev, z res visokim deležem lubja. Pogumno sva razprostrla material po vseh potkah in opazovala. To je bila prva sezona z lesnimi sekanci, ki so naju res navdušili. Iz lubja mimogrede nastaja najbolj kvalitetni rastlinski kompost!
Kako in zakaj od letošnje sezone naprej na vrtnih poteh uporabljava le še lesne sekance, si poglej v spodnjem videu.