Navodila za enostavno in hitro okopavanje vrta

Okopavanje vrta in hkrati odstranjevanje plevela skozi sezono velja za enega najbolj zoprnih opravil. Mladi se ga na vse pretege izogibamo, starejši so si že utrdili kožo in zajahajo svojo motiko, ter se v usločenem položaju poženejo v napad. Sam sem mnenja, da je okopavanje s klasično motiko glavni krivec za usločeno držo starejših kmečkih žena. Verjamem, da lahko v 21. stoletju vrtnarimo enostavneje in z manj napora.

Zakaj okopavamo?

Z okopavanjem skrbimo, da se nam ne razrastejo plevel, ter hkrati zrahljamo zemljo, ki se hitro zaskorji, če žal ni zaščitena z zastirko. Z rahljanjem zemlje zmanjšamo izgubo vlage iz tal, saj imajo molekule vode tendenco dvigovanja po trdni snovi (=zaskorjena zemlja). Ko zemljo okopljemo, razbijemo vodne kanalčke in zmanjšamo izhlapevanje vode. Zato so včasih vinograde ob sušah okopavali in veljal je rek: "Če dobro okoplješ, je kot da bi enkrat zalil".

A gre še kako drugače?

Da. Okopavanje postane lažje opravilo, če se držimo načel priprave tal s kompostno zastirko, opisano na strani o pripravi tal in tal ne obračamo. Tako semena zadržimo v globinah in s kompostom ne vnašamo semen na vrt. Na ta način pripravljene gredice že v mesecu februarju ali marcu večkrat na rahlo okopljemo (ne vdelujemo kompost v tla), da zmotimo kalitveni proces vseh potencialnih plevelov. Takšna kompostna zastirka tudi kasneje čez sezono ostane rahla, se ne zaskorji in se ne preraste s pleveli. Gredice s kompostno zastirko še vedno redno okopavamo in odstranjujemo tu pa tam kakšno plevel, ampak verjemite, da je to tako enostavno in čudovito delo, da boste v njem resnično uživali.

Zlato pravilo 

Marsikdo okopavanja tudi ne mara, ker ima izkušnjo okopavanja površin z visokim, gostim plevelom, kjer se okopavanju posveti enkrat, mogoče dvakrat na sezono, tako na ''horuk''. Vendar, ko smo dovolj dosledni, je okopavanje vrta enostavneje. Zapomnite si zlato pravilo - 1x na teden okopljemo vrt, vsaj v grobem, saj tako plevelom ne pustimo, da se razrastejo in hkrati preprečujemo, da se nam zemlja zaskorji. Kampanjsko okopavanje ni rešitev saj so tla (če niso zastrta s kompostom) že pozabila, da morajo biti rahla in mehka.

S pravo tehniko in orodjem v "napad"

V poletnih vročih dneh okopavamo vedno ob večerih. Takrat so vse sile usmerjene v tla, zato bomo tako v sušnih obdobjih najbolje poskrbeli, da čim več vlage ostane v zemlji (znanje biodinamike). Izberemo pravo orodje, ki poenostavi in pohitri delo. Pazimo tudi na telesno držo! Obstaja kar nekaj prijaznejših alternativ klasične motike. Med njimi je po slovenskih vrtovih v zadnjem času začela kraljevati nihajna motika.

Ko položimo grobo zastirko ni potrebno več okopavati

Za poletne mesece je priporočljivejša uporaba zastirk iz svežega organskega materiala, ki jih apliciramo šele na dovolj segreta tla. Slama, listje, seno in ostale zastirke tla izolirajo in ne dovolijo, da bi se zemlja dovolj segrela na Soncu, zato ne smemo prehitevati! Na ogreta tla jih položimo nekje v mesecu juniju.  Do takrat tla redno okopavamo. Preden apliciramo zastirko, tla obvezno zalijemo, še zadnjič okopljemo in nato obilno zastremo. Ko so tla zastrta z grobo zastirko, okopavanje vrta ni več potrebno. Pri tem ne pozabite na zastiranje potk. Naj še enkrat ponovim, da lahko ob uporabi kompostne zastirke skozi celo leto, redno okopavamo vso sezono.

Zaključna misel

Najin vrt je večino časa zastrt s kompostom, kjer je enostavno okopavati in odstranjevati plevel. Pri večjih rastlinah (paradižnik, krompir, paprika, buče, kumare, ..) uporabljava tudi grobo zastirko, ki jo položiva v mesecu juniju (krompir zastreva že prej) in kasneje ne okopavava več. Ta sistem se je izkazal za izjemno enostavnega in učinkovitega pri negi vrta v poletnih mesecih in ima obilje pozitivnih efektov na sama tla in posledično na rastline.