Paradižnik v rastlinjaku in test okusa

En izmed glavnih ciljev na Vrtu Obilja, je vzgojiti okusno zelenjavo, ki presega ponudbo v trgovinah in konvencionalno (intenzivno) vzgojene pridelke. V iskanju okusov, ki se izrazijo zaradi dobre osnove na kateri rastlina raste, časa v letu kdaj jo gojimo in sorte, stemiva vedno k še boljšemu. In pri paradižniku sva še tolko bolj zahtevna (do njega in naju).

Primerjava vzgoje paradižnika in njegovega okusa

Da dolgo zgodbo skrajšam. Paradižnika v rastlinjaku lansko leto skoraj 100 dni nisva zalivala in letos sva to tehniko ponovila ter paradižnik zadnjič zalila 1. 5. 2020. Vse skupaj ni bil zalit 75 dni. Paradižnik raste brez težav in na njemu je ogromno plodov. AMPAK!
Robijeva mama Marinka ima enak rastlinjak, na njem je enaka folija, v njem so postavljene enake grede, napolnjene z enakim kompostom. Paradižnik je vzgojen iz enakih SADIK (ki sva jih za tako za sebe kot njo vzgojila midva), enako obtrgujemo zalistnike in spodnje liste, enako ga dognjojuje (beri nič), enako odpiramo in zračimo rastlinjak, ki je postavljen 50 metrov stran na enako osončenem mestu. Toreh vse je med najinim in njenim paradižnikom enako, le da sva ga midva presadila prej, ko so njeni še bili v lončkih in pa ona rastlinjak vseskozi ZALIVA. Sedaj že vzporedno zorijo plodovi in naredili smo preizkus okusa paradižnika, ki naju je res presenetil.
Mamin paradižnik je še okusnejši. To je potrdil tudi test z refraktometrom (brix test, najbolj poznan med kletarji), ki je višjo vsebnost sladkorjev in mineralov zaznal pri maminih paradajzih. Pa da ne bo pomote - že najin paradižnik je neprimerljivo okusnejši, kot trgovinski. Njen pa še bolj. In to si želiva tudi pri najinem paradižniku. 🙂

 

Merjenje bix-ov paradižnika.

Spoznanja letošnje sezone vzgoje paradižnika v rastlinjaku

Logično prepričanje, da če paradižnik manj zalivaš, da bo bolj okusen, je s tem (po najino) ovrženo. Po opravljenih testih misliva (in sva hkrati tudi presenečena), da zalivanje doprinese k še boljšemu okusu! Po drugi strani je seveda logično, da enakomerno vlažna tla omogočajo življenje mikroorganizmov v tleh, ki v tleh "čarajo" čudežne napoje, ki jih rastlina absorbira. Boljša kot je absorbcija hranil iz tal, boljši je potem okus. Vseeno pa sva mislila, da je paradižnik s svojimi razvejanimi koreninami drugačen. Zgleda, da ni.
Tri stvari so jasne:
1. To je eno največjih spoznanj v letu 2020, ki nama ne da miru.
2. Paradižnik sva takoj (ampak uno res takoj) orng zalila, tako da sedaj hočeva še letos to teorijo potrdit, če se bo okus paradižnika še popravil. Zalivala ga bova do konca sezone, kako točno pa še nimava ideje. V vsakem primeru bova zelo pozorna na okus in merila brixe, ter javila rezultate. Če ne prej, jeseni. Letos še ne, ampak z naslednjim letom, bova paradižnike redno negovala z biodinamičnim pripravkom kremen iz roga, ki tudi izboljša okus pridelkov.
3. Bolj kot človek ustvarja umetne sisteme, v tem primeru rastlinjak, bolj si komplicira svoje življenje z vsemi detajli, na katere mora bit pozoren. Najbolj okusen paradižnik kadarkoli sva jedla od moje babice leta 2016, ki je rastel na prostem, pod milim nebom. K tem idealnem okusu stremiva, ampak rastlinjak je (spet po najinem mnenju) trenutno edina rešitev za izjemno vlažno in megleno mikroklimo, kjer se Vrt Obilja nahaja.
Test kaljivosti starih semen
Setve, sadike in presajanje

Test kaljivosti starih semen

Decembrsko voščilo :)
Razmišljanja in neuspehi

Decembrsko voščilo 🙂