Pobiranje sladkega krompirja

Pobiranje sladkega krompirja pred prvo zmrzaljo

Sladki krompir s svojim imenom malce zavaja. Ne gre za vrsto krompirja, zato je delo z njim, od vzgoje sadik do spravila, drugačno kot pri navadnem krompirju. Več o vzgoji sadik ter negi tekom leta najdete o vzgoji sladkega krompirja.  Tukaj pa podrobno predstaviva pobiranje gomoljev in pripravo na skladiščenje.

Sladki krompir zaščiten z mrežoSladki krompir je najbolj zavarovana zelenjava na najinem vrtu

Lansko leto sva se naučila, da mreža na dnu dvignjene grede nič ne pomaga proti voluharju, ker je splezal čez lesen okvir in se lepo ''pasel'' na gomoljih v sami gredi. Ko je pridelek dobesedno zradiral, je splezal iz grede in nama pustil lepo lekcijo. Zato je letos sladki krompir še isti dan, ko sva presadila sadike (konec maja, začetek junija), dobil še eno mrežo (protitočno), ki ga je obdajala od robov grede in preko lokov za vrtni tunel. Skupaj z mrežo na dnu dvignjene grede sva ga zaprla v ''kletko'' in zaščitila pred voluharjem. Tako zaprt je ostal vse do dneva pobiranja pridelkov. Nekaj vitic je ušlo skozi luknjice v mreži in se razraščalo še po vrtnih poteh, sicer pa je zelenje ostajalo v omejitvi mreže, kjer je nastala res bujna masa listja.

Nabiranje sladkega krompirja

Gomolji zrastejo in zorijo vse do prve zmrzali, zato je čas za spravilo pridelka vse od konca septembra do konca oktobra. Pri daljšem skladiščenju pridelka (ozimnica mora zdržati več mesecev) sva vedno pozorna, da pridelek iz vrta pobereva na za zelenjavo idealni dan. To sva se naučila v praksi, ko sva opazila razliko v svežini in ohranjenosti zelenjave ter sadja. Konkretno, ko je po vrtnarskem koledarju dan za korenino in dan za presajanje, je skupaj s suhim vremenom idealno za spravilo korenovk in gomoljnic.

Najprej sva porezala vse vitice, ki so raste na zunanji strani mreže, nato sva odstranila mrežo ter vrtne loke.  Da sva prišla do kompostne zastirke, kjer so gomolji, sva zeleno maso enostavno potegnila iz zgornjega proti spodnjemu delu grede, saj se lepo odtrga od podzemnih delov. Pod gostim zelenjem sva našla še 4 žabe in 1 miš. 🙂 Nato sva prišla do najboljšega dela - iskanja podzemnih zakladov. Ko dobro prebrskamo celo gredo, nadzemne dele odnesemo na kompostni kup, gredo poravnamo in ji dodamo kompostno zastirko ter jo tako pripravimo za setev in presajanje za naslednje leto. Nabrane gomolje pa pripravimo za uspešno skladiščenje.

Priprava na skladiščenje

Gomolje moramo posušiti (če je sončno vreme, prvi dan sušimo gomolje na soncu) in jim omogočiti pogoje za celjenje morebitnih površinskih ranic ter pretvorbo škroba v sladkor. Gre za proces slajenja oziroma ang. Curing process. Gomolje zložimo v gajbice in za 14 dni shranimo na toplo (20°C in več). Gajbice lahko prekrijemo z vlažno krpo. Po tem obdobju jih shranimo v suh in hladnejši prostor (13-16°C). Shranjevanje v klasičnih kleteh ni priporočljivo, saj bodo gomolji zaradi prevelike vlage ter prenizke temperature zgnili. Najprimernejše je okolje s 15°c in zračno vlažnostjo 70-80%, nikakor torej ne pod 10°C ali nad 20°C.

Celoten postopek si poglejte še v spodnjem videu: