Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Bučke vzgoja - kdaj in kako sejati

Sadike vzgajamo kar v rastlinjaku ali v zunanjem zaščitnem prostoru (kjer ostale sadike utrjujemo) z dovolj naravne svetlobe. Vzgoja sadik bučk se časovno sklada s časovnico utrjevanja sadik paradižnika, paprik, feferonov in paradižnikov. Kot sadike naj rastejo v okolju s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C, kar mlade bučke še uspešno prenesejo. Pri nižjih temperaturah jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo. Za vzgojo v rastlinjaku, kjer jih vzgajamo zgolj z namenom zgodnejšega pridelka, jih sejemo in presajamo 20 dni prej. To pomeni, da jih moramo vzgajati v notranjih (ogrevanih) prostorih, ker semena sejemo že v začetku aprila.

V posamezne srednje sadilne enote z vlažnim substratom posejemo eno seme 2 cm globoko konec aprila. Bučk ne pikiramo. Če jih vzgajamo v srednjih plastičnih posodah, te s substratom pri setvi napolnimo samo do polovice. Ko sadika raste, substrat postopoma dodajamo, dokler ga ne napolnimo do vrha. Pogosto imajo sadike bučk dolgo steblo in s tem ga utrdimo.

Ker uspešno kalijo v temi, sadilne enote pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v treh dneh in takoj prestavimo na svetlo mesto. Ko se klična lista odpreta, je že čas za presajanje v veliko sadilno enoto, to je v roku od 7 do 10 dni od setve. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri presajanju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Bučka raste zelo hitro, zato lahko semena sejemo tudi v veliko sadilno enoto (preskočimo srednjo). Sadike zalivamo redno vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Bučka kot sadika je pripravljena na presajanje v 20 dneh po setvi oz. takrat, ko ima izoblikovan vsaj en pravi list. Na prosto jih presajamo v sredini maja. Če tal nimamo pripravljenih s kompostno zastirko, bučkam v sadilno luknjo dodamo kompost, saj najbolje uspevajo v rahlih tleh z višjim deležem organskega materiala. Sadimo na razdalji 1 m med posameznimi grmički, saj se ti med rastjo precej razširijo. Ena bučka zaradi svoje značilne grmičaste rasti potrebuje 1 m² prostora.

Ker so v sredini maja tla že segreta, lahko ob presajanju sadik že razmišljamo o poletni zastirki. Ker imajo bučke dolgo rastno dobo, med njenimi velikimi listi pa težko odstranjujemo plevel z orodjem, je smiselno uporabiti ploskovno zastirko kot je karton ali filc iz ovčje volne. Ta ostane na gredi celo rastno dobo bučk, tako odpade skrb glede odstranjevanja plevela. V karton ali filc pripravimo luknje, kjer bodo rastle sadike. Če so tla suha, gredo v celoti zalijemo, še posebej izdatno zalijemo tudi sadilno luknjo in nato presadimo sadike bučk. V zemljo sadik ne presajamo globlje, saj se zaskorji in poškoduje steblo rastline. Pri kompostu teh težav ni.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Na gredi najbolje uspeva sama, da ne senči drugih rastlin. Preden mesto na gredi dobijo bučke, lahko na istem mesto vzgajamo špinačo, spomladansko solato, redkvice. Za pobranimi bučkami pa sejemo motovilec, špinačo ali pa presadimo sadike poznega radiča ali endivije.

Nega

Po presaditvi sadik na prosto jih zalivamo vsak dan, dokler se dobro ne ukoreninijo. Bučke potrebujejo ves čas vlažna tla. Morebiten plevel moramo med velikimi listi odstranjevati ročno. Če smo uporabili karton ali ovčji filc, dodatna poletna zastirka ni potrebna, vseeno pa po več kot 14 dneh suhega vremena bučke zalivamo. Ker gredo korenine bučk tudi več kot 3 metre daleč, zalivanje sosednjih gred (in tudi vrtnih poti) pozitivno vpliva na njihovo rast.

Med rastjo v juliju odstranimo starejše liste skupaj z listnimi stebli, da rastlino pomladimo. Na dolgih pecljih tvori moške cvetove, tik ob glavnem steblu pa ženske, iz katerih se izoblikujejo posamezni plodovi. Ob vsakem novem listu bučka tvori nov ženski cvet in ker je rast v poletnih mesecih izjemno hitra, dnevno plod zraste več kot 5 cm. Z nabiranjem in uživanjem (ženskih) bučkinih cvetov hkrati uravnavamo hitrost ter količino pridelka. Užiten je tudi moški cvet.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Najpogostejši problem je pepelasta plesen, ki napade in pobeli liste bučk. Navadno gre za začasno stanje, ki je odvisno predvsem od vremena. Vroče in vlažno okolje namreč spodbuja razvoj te bolezni. Mile oblike plesni se popravijo ob izboljšanju vremena. Redko je plesen za rastlino uničujoča.

Pridelek

Z rednim pobiranjem plodov bomo spodbujali tvorjenje novih, zato pobiramo mlade bučke v velikosti do največ 20 cm. Pobiramo torej (fiziološko) nezrele plodove. Pri vzgoji grmičastih bučk ni namen vzgojiti gromozanske plodove, da bodo vsi sosedje zavistni, temveč male in nežne plodove. Nabiranje poteka s pomočjo škarij, noža ali z rokami tako, da jih z roko primemo, zavrtimo in odtrgamo. Po izkušnjah redno pobiranje na dan za plod ali pogojno tudi za cvet spodbudi rastlino k močnejšemu cvetenju in tvorjenju nadaljnjih plodov. Tako pobrane bučke bodo ostale tudi dlje časa sveže. Pridelek imamo na voljo vse do septembra, zato ni nujna druga setev, še posebej, če vzgajamo tudi buče, ki začno dajati pridelek od avgusta naprej. Če smo izjemni ljubitelji bučk, jih še enkrat sejemo in presadimo na gredo konec julija, da imamo pridelek tudi v pozno jesen do prve zmrzali.

Če plodov ne pobiramo sproti, zrastejo do dolžine 50 cm ali več in tehtajo kar nekaj kilogramov ter začno (fiziološko) zoreti, kar izjemno izčrpa rastlino.

Bučke uživamo tako surovo, kakor tudi kuhano in pečeno. Užitni so tudi njeni cvetovi (moški in ženski), ki jih polnimo z različnimi nadevi (npr. z ostalo zelenjavo in siri) in pripravimo čudovito pečeno jed.

Skladiščenje

Bučke so sezonska zelenjava, za katero je najbolje, da se jo uporabi svežo. Odtrgana na hladnem počaka kakšen teden dni. Nekatere sorte (dozorelih) bučk se skladišči tudi v kleti, vendar je njihov okus manj aromatičen kot pri bučah. Za daljše shranjevanje jo raje narezano na koščke zamrznemo ali vložimo.