Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Nizki fižol vzgoja - kdaj in kako sejati

Najbolj zgodaj ga neposredno na grede sejemo konec aprila ali na začetku maja. Med vrstami naj bo 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm. Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste. Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste. Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami. Na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo nisva opazila nobene konkretne razlike. Namakanje semen je problematično, če ne vemo, koliko semen bomo dejansko porabili.

Pozeba vzklite rastline uniči, vsaka dodatna toplota pa fižolu zelo koristi. Do kalitve je lahko na gredi vrtna koprena, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, da ga ne zavira v rasti. Če pa želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene (in jim je topleje), kopreno napnemo preko vrtnih lokov. Do konca maja rastejo pod kopreno, ki jo nato odstranimo.

Istočasno s sejanjem fižola na gredo lahko nekaj semen posejemo v srednjo sadilno enoto (najbolje v lončke), da vzgojimo rezervne sadike. Po enakem postopku kot je opisano pri bobu in grahu. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta na gredi. To lahko sicer zelo hitro nadomestimo s ponovno setvijo semena, saj fižol v maju hitreje kali kot bob in grah februarja in marca.

Nizki fižol lahko tudi v celoti vzgojimo iz sadik, ki jih negujemo v rastlinjaku ali zaščitenem prostoru na prostem (kjer ostale sadike utrjujemo). Pozorni smo le na nočne temperature pod 4 °C, ko jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo. Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi oz. takoj, ko odpre klična lista.

Pri nizkem stročjem fižolu je pogosta praksa večkratnega sejanja za pridelek v presledkih. Kasnejših setev od konca maja ne pokrivamo s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb. Najkasneje ga sejemo v začetku avgusta.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Kako ga lahko kombiniramo z drugo zelenjavo, je odvisno predvsem od tega, koliko setev v sezoni opravimo. V primeru ene (zgodnje) setve, ga na gredi kombiniramo s poletno solato, korenjem ali mlado čebulo. Ko zaključi s svojo rastjo (avgusta), lahko sledi setev motovilca. Na gredi fižola je dobrodošel šetraj, predvsem zato, ker se odlično ujameta skupaj tudi na krožniku.

Nega

Kot že rečeno si s kopreno pomagamo zgolj v mesecu maju, in še to bolje preko lokov. Ko odstranimo kopreno in se tla dobro segrejejo (začetek junija), je čas za poletno zastirko. Pred tem odstranimo morebiten plevel in rahlo okopljemo tla. Zastiramo z listjem ali s slamo. Ne zastiramo ga s svežim travnim odkosom.

Nizki fižol ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal. Tudi pri nizkem fižolu nam (spet) za oporo pride prav vodoravna mreža. Dovolj je že v dveh nivojih, da se posamezna rastlina nasloni, ko raste skozi njo.

Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo. Ker nizki fižol raste čez poletje, poletna zastirka odlično zadržuje vlago in preprečuje, da bi se tla pregrela.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Pri fižolu imamo vrsto različnih izzivov. Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.

Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko. Na listih se lahko pojavijo črne uši. V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast ustreza visoka zračna vlažnost. Zaradi različnih dejavnikov se lahko pojavijo še rja, pegavost ali virusna obolenja.

Pridelek

Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Ker obiramo večkrat in smo tako tudi z rastlino velikokrat v stiku, jo obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod. S tem spodbudimo cvetenje rastlin in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol iste rastline na voljo nekje 60 dni.

Ko vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Pobranega še dodatno sušimo in čez nekaj dni izluščimo zrna iz strokov.

Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij, prisotnih na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo. Nadzemni del zmeljemo z vrtno kosilnico in kompostiramo.

Skladiščenje

Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Za daljše shranjevanje čez zimo jih lahko zamrznemo (blanširanje ni nujno), a zamrzovanje poslabša njihov okus.

Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta. Čeprav gre za samooprašno rastlino, si ne želimo morebitnega križanja sort.