Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Jagode vzgoja

Kdaj in kako saditi ter sadilna razdalja

Začetno gredo jagod si vzgojimo iz kupljenih ali doma vzgojenih sadik. Na stalno mesto jih sadimo avgusta ali septembra, ko rastline poganjajo svoje živice za (vegetativno) razmnoževanje. Pogojno sadike presajamo spomladi, a ker se rastlina še dobro ne ukorenini, imamo prvo leto slabši pridelek. Večje količine sadik jagod kupimo kot zamrznjene ali »frigo« sadike. To so sadike, vzgojene na klasičen (vegetativen) način, skladiščene v hladilnici, kjer se vzpostavi zimske pogoje. Ko sadike odmrznejo, mislijo, da je pomlad. Idealni čas za presajanje teh sadik je prav tako v avgustu.

Izberemo jim sončno lego in pripravimo (neprekopano) gredo, zastrto s kompostno zastirko. Obožujejo kompostno zastirko, saj za tvorbo okusnih ter zdravih plodov potrebujejo vlažna ter s hranili bogata tla.

Po standardni tehnologiji za pridelavo in prodajo rastejo jagode v grebenih na črni foliji v eni ali dveh vrstah, med posameznimi grebeni pa je od 50 do 70 cm prostora za potrebe nege rastlin in nabiranja pridelka. Ker na vrtovih ne izvajamo intenzivne pridelave in se anorganskih zastirk (čim bolj) izogibamo, jih sadimo v vrste na vsakih 40 cm, v vrsti pa je razmak 30 cm. Na 75 cm široki gredi dobimo dve vrsti jagod, na gredi širine 100 cm pa tri v cikcak vzorcu.

Po presaditvi sadik jih dobro zalijemo in jih teden dni redno zalivamo, dokler se ne ukoreninijo. Poleti presajene sadike bodo zacvetele in v manjšem deležu rodile že jeseni. Sicer pa prve cvetove potrgamo, saj bomo s tem povečali moč rastline v koreninskem delu, da bodo na pomlad res bujno obrodile.

Zelo dobro se jagode obnesejo tudi v lončnih zasaditvah in balkonskih koritih. Spodnjo plast korit napolnimo z vrtno zemljo, nato dodamo kakovosten ekološki kompost (ali substrat, v katerem vzgajamo tudi sadike zelenjave). V korito z merami 20 x 60 x 30 cm posadimo po 3 sadike jagod oziroma njihovo število prilagodimo glede na velikost izbranega lonca.

Razmnoževanje jagod

Lastne sadike jagod vzgojimo iz matičnih rastlin, ki že rastejo na našem vrtu. Sadike si vzgojimo, če želimo povečati število jagod na novi gredi. Vsako leto v začetku poletja poženejo živice, s katerimi se same vegetativno razmnožujejo. Na koncu vitic razvijejo svoj klon, novo rastlino, ki se bo ukoreninila. Lahko jih pustimo, da se ukoreninijo same v isti vrsti na gredi, ali pa živice prerežemo in te klone vzgojimo v samostojne sadike. V tem primeru jih presadimo v srednje ali velike sadilne enote. Že v dveh tednih se ukoreninijo in so pripravljene za presajanje na novo mesto. Presajanje lastnih sadik poteka avgusta in septembra.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Jagode so trajnica, ki raste plitko pri tleh, zato jih je najbolje kombinirati z visokimi trajnicami, kot so na primer šparglji. Pazimo le na zadostno sadilno razdaljo, saj šparglji čez poletje senčijo jagode.

Nega

Vsako pomlad počistimo gredo okoli jagod in odstranimo stare, posušene liste. Če jih spomladi prekrijemo z vrtno kopreno, imamo pridelek do tedna dni prej. V času cvetenja poskrbimo, da so tla dovolj vlažna, zato jih tudi lahko dodatno zalivamo. Z uporabo zastirke je potreba po zalivanju manjša. Tik pred cvetenjem v maju jih narahlo zastremo s slamo (angleško ime za jagode je Straw-berry – »slamnata jagoda«) ali listjem do 2 cm po celotni površini. Tako tanke zastirke se bodo jagode z lahkoto otresle (zrastle skozi njo).

Med jagodami redno odstranjujemo plevel. Pri tem pa pride do izraza obvezna setev v vrste! Plevel precej lažje odstranjujemo z orodji, ko imamo med rastlinami dovolj prostora, kot pa da ga odstranjujemo ročno. Če dopustimo, da se poleti nove rastline iz vitic ukoreninijo, jih usmerimo, da se ukoreninijo v isti liniji. Tako še vedno ohranjamo možnost za odstranjevanje plevela s pomočjo orodja.

Tudi jeseni, ko poberemo vse plodove, celo gredo jagod na rahlo (do 2 cm) zastremo s kompostom ali kompostiranimi lesnimi sekanci, kar nudi dodatna hranila za naslednjo sezono. Rastlina pod to tanko zastirko brez težav preživi.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Na listih se lahko pojavi listna pegavost, ki je pogostejša pri starejših rastlinah. V manjši meri ni problematična in jo tudi redko opazimo. Pri večjem pojavu pa vpliva na kakovost plodov. Zreli plodovi so v vlažnem vremenu dovzetni na plesen, zato jih redno pobiramo.

Pridelek

Čas obiranja sladkih plodov je odvisen od izbire sorte. Enkrat rodne jagode pobiramo od konca maja do začetka julija (odvisno od tega ali imamo zgodnje, srednje ali pozne sorte). Večkrat rodne jagode pa plodijo od konca maja pa vse do pozne jeseni. Zelo splošno povedano – mesec dni po cvetenju pobiramo zrele plodove. Kadar je v poletnih mesecih huda vročina in pomanjkanje vlage v prsti, tudi večkrat rodne jagode ne cvetijo in tisto obdobje ne tvorijo plodov.

Skladiščenje

Sočne, sladke jagode so najbolj okusne čim bolj sveže nabrane. Obstojne so zelo malo časa, največ teden dni počakajo na hladnem v hladilniku. Za daljše shranjevanje je najpogostejša možnost kuhanje marmelad in kompotov.