Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Krompir vzgoja - kdaj in kako saditi

Osredotočili se bomo na vzgojo mladega krompirja. Način vzgoje na vrtu se malenkost razlikuje od klasične vzgoje na njivah. Krompir vzgajamo vegetativno, iz gomoljev (krompirja), ki jih sadimo od konca marca do sredine aprila. Preden jih bomo sadili, jih 4 do 6 tednov prej predhodno nakalimo. Kupimo semenski krompir zgodnjih sort ali uporabimo lastni pridelek, ki smo ga shranili z namenom nadaljnje vzgoje. Gomolje v eno plast zložimo v zaboj ali kartonasto škatlo. Nato jih rahlo omočimo ter postavimo na svetlo s temperaturami od 10 do 15 °C. S tem bomo spodbudili razvoj poganjkov, iz katerih zraste krompirjeva cima oziroma nadzemni del rastline. Kaljenje je ključno za zgodni pridelek.

Če imamo gredo široko 100 cm, ga sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm. Na gredi širine 75 cm pa imamo dve možnosti. Če bomo hitro pobirali mlad krompir, potem stisnemo 2 vrsti na medvrstni razdalji 45 cm. Če pa ga bomo posadili za skladiščenje, se držimo priporočene razdalje ter sadimo v eno vrsto. V tem primeru imamo slab izkoristek prostora, saj če h gredi prištejemo še vrtne poti, dobimo kar 120 cm razmaka. Pri vseh drugih zelenjavah je greda širine 75 cm idealna za delo, le pri krompirju »ne gre skozi«. Mogoče je to še en dodaten pokazatelj, da je krompir tipična njivska zelenjava.

Pripravimo sadilni jarek (ali dva), ki je pri kompostni zastirki plitek, globok le 10 cm. Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor. Gomolje na gredi zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo in gredo takoj pokrijemo s kopreno. Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro. Osipanje rastlin pa opravimo drugače in to šele v maju, 30 dni po saditvi.

Ravno nakaljeni gomolji in plitka zasaditev so največja razlika med klasično njivsko pridelavo, kjer krompir kar »mečejo« v več kot 20 cm globoke jarke. Potem pa traja mesec dni, da iz tal požene krompirjeva cima. Krompir lahko sadimo tudi kasneje; še posebej za skladiščenje ga sadimo v drugi polovici aprila ali v začetka maja.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Krompirju na vrtu navadno namenimo celo gredo, zato ga z drugo zelenjavo ne kombiniramo. Ko pridelek konec junija ali v začetku julija poberemo, na prazno gredo sadimo jesenske kapusnice, solato, endivijo, radič ali kitajsko zelje.

Nega

Pred spomladansko pozebo ga obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Med rastjo zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo. Ko mine nevarnost pozeb, v sredini maja kopreno odstranimo.

Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo. Zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila. Taki gomolji so manj okusni in zaradi povečane vsebnosti alkaloida solanina, ki se kopiči v gomoljih, potencialno strupeni.

Krompirja na vrtu brez prekopavanja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov. Ko se čez 3 do 4 tedne zastirka poleže, lahko gredo še dodatno zastremo, če opazimo, da je kak gomolj izpostavljen svetlobi.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Na Vrtu Obilja pojava koloradskega hrošča nimava več že 6 let, odkar imava grede brez prekopavanja in zastrte s kompostno zastirko (rodovitna tla – zdrava rastlina – manj škodljivcev). Ključna so predvsem v globino rahla in drenažna tla, ki jih dosežemo z zastiranjem in neprekopavanjem. Gomolje lahko zajedajo strune ali bramor. Prizadene ga lahko krompirjeva plesen Phytophthora infestans. A pri vzgoji mladega krompirja pojava plesni ne zaznamo in nam je tudi v interesu, da pred julijem krompir že poberemo.

Nekatere sorte krompirja (lepo) cvetijo, medtem ko druge sploh ne. Če krompir ne cveti, ni z njim nič narobe, saj se v zemlji še vedno debeli.

Pridelek

Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja ter vse do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v (rahli) kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši. Velikost je odvisna predvsem od sorte, ki jo sadimo.

Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir »osipali«. Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo. Zaradi kompostne zastirke in rahlih tal poteka to iskanje kar z rokami.

Skladiščenje

Mladega krompirja ne skladiščimo, saj je namenjen sprotni uporabi. Na hladnem počaka teden dni. Krompir za skladiščenje oziroma za ozimnico bo počakal do naslednje pomladi, ne da bi prehitro začel odganjati nove poganjke. Shranimo ga v večjih zabojih, ki jih postavimo v vlažno klet s temperaturami pod 5 °C. Kadar je klet ali shramba precej svetla, spravljen krompir dodatno prekrijemo z večjim kosom blaga, da ga zaščitimo pred svetlobo, ki bi sprožila zelenenje gomoljev ter hitrejše kaljenje ob koncu zime.