Nadzemna kolerabica

Brassica oleracea var. gongylodes

Družina: Križnice, Skupina: Kapusnice

”Če nas predolgo ob kolerabici ni, ta od žalosti oleseni.” – L. Rožman

Ogledov: 11.397

Nadzemna kolerabica ali kratko kolerabica razvije odebeljeni stebelni del rastline, ki v sebi vsebuje veliko tekočine in nežen okus. Ne gre za korenovko ali gomoljnico, temveč za listnato rastlino, ki jo po biodinamičnem koledarju tudi negujemo na dan za list. Po lastnostih tudi nima veliko skupnega s (podzemno) kolerabo. Sodi v skupino kapusnic, med katerimi je najbolj odporna na sušo in poletno vročino, zato jo vzgajamo v več zaporednih setvah.

Klasično pridelki malih kolerabic tehtajo do 500 g, nato počasi olesenijo. Obstajajo pa tudi večje sorte, ki se odebelijo tudi do 2 kg ali več, ne da bi v notranjosti pridelek olesenel. Med sortami obstajata še dve barvni različici – bela in vijolična. Uživamo jo tudi surovo, največkrat pa nam obogati zelenjavne juhe in enolončnice. Užitni so tudi njeni mladi listi.

Kolerabica, tako kot že predstavljene kapusnice, prav tako najbolje uspeva v spomladanskem in jesenskem času, zato se pri njej poslužujemo setve po presledkih. Tako imamo sveže pridelke nepretrgoma od junija do oktobra. Najkasneje jo kot sadiko presadimo v rastlinjak v avgustu in pridelek pobiramo tudi novembra in decembra. Vzgojimo jo iz sadik.

Nadzemna kolerabica vzgoja - kdaj in kako sejati

Vzgoja prve spomladanske kolerabice

Spomladi sejemo klasične (male) sorte, ki nas prej nagradijo s pridelkom. Da imamo sadike prvih kolerabic pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Februarja in v začetku marca pogoji zunaj še niso primerni, zato vzgajamo sadike v notranjih ali ogrevanih prostorih z dovolj svetlobe.

Postopek vzgoje sadik prvih spomladanskih kolerabic je enak kot pri cvetači in zelju in ga opravimo istočasno.

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalih rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.

Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto. Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C.

Sadike redno zalivamo vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Preden sadike konec marca ali v začetku aprila presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.

Nadzemna kolerabica vzgoja — Sočna kolerabica

Kdaj presaditi sadike na prosto in sadilna razdalja

Na prosto prve sadike presadimo, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca ali v začetku aprila. Sadike posadimo na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu. Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo z vrtno kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik ne sme stiskati.

Sadimo do že nakazane odebelitve stebla, globlje ne! Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa celo površino grede izdatno zalijemo. Rastline v mesecu maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci.

Setev v presledkih

Da si podaljšamo obdobje svežega pridelka kolerabice, jo sejemo v presledkih in ne vseh naenkrat. Setev tako ponovimo na 21 dni in sadike vzgajamo po že opisanem postopku.

V maju vzgojo sadik že v celoti opravljamo zunaj, saj zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno. V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike. Zato je priporočljivo pokrivanje sadik z insektno mrežo oziroma mrežo, ki ima takšne luknje, da prepreči dostop metuljem.

Po navadi pri zadnji setvi sejemo sorte, ki naredijo debelejši pridelek, kar je značilnost za sorto Supersmeltz.

Kdaj presaditi sadike na prosto in sadilna razdalja

Zadnjo presajanje na gredo za kolerabico opravimo v juniju ali še v začetku julija. Sadike posadimo na razdalji 30 cm. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi celo gredo, kjer bo rastla, saj mora biti greda premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile. Kot ostale kapusnice, jih je najbolje takoj po presajanju zaščititi z insektno mrežo.

Sadilno sosledje

Ker je kolerabica manjša rastlina, sadike kombiniramo z vsemi ostalimi manjšimi rastlinami. Spomladi skupaj s solato, korenčkom, špinačo, česnom, čebulo. Kasneje jo umestimo k endiviji, radiču in h koromaču. Vedno se najde prostor za nekaj sadik kolerabice, tudi če zanjo ne namenimo samostojne grede.

Nega

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Zelo dobro služi poletna zastirka iz slame, listja, svežega travnega odkosa. A pri tem pazimo, da ne zastremo odebeljenega dela stebla, saj mora kolerabica rasti in se debeliti nad zastirko.

Vseskozi skrbimo za enakomerno vlažnost tal z rednim zalivanjem enkrat tedensko in s poletno zastirko. Ekstremna nihanja v vlažnosti in temperaturi tal (kakor tudi zraka) lahko privedejo do pokanja kolerabice. Kakovosten pridelek je rezultat hitre rasti, ki poteka v toplih in vlažnih tleh.

Od sredine maja kolerabice zaščitimo z insektno mrežo. Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta. Če nimamo ali ne želimo insektne mreže, vsaki sadiki pripravimo kartonček (kapusova muha) in poleg zapičimo nekaj barvnih metuljev (kapusov belin).

Izzivi in nevšečnosti

Ob nihanjih vlažnosti tal kolerabice počijo. Ob sušnem vremenu zalivamo, da v deževnem obdobju ne popokajo, a gre le za estetsko napako. Sicer pa ji pretijo enaki škodljivci kot zelju.

Pridelek

Prve pridelke pobiramo v rastlinjakih konec aprila, na prostem v maju. Posamezne mlade liste lahko odtrgamo že prej. Jesenski pridelek pobiramo do konca septembra. Pobiramo čvrste, mlade kolerabice, saj starejše rastline hitro olesenijo ter izgubijo svoj okus. Posebne sorte z daljšo rastno dobo ne olesenijo in lahko zrastejo do 2 ali celo 3 kg.