Paprika

Capsicum annuum

Družina: Razhudnikovke, Skupina: Plodovke

”Svežo poskusimo že v juniju z gredice, še boljša pa je polnjena ali pečena iz pečice.” – L. Rožman

Ogledov: 20.004

Pisane sladke paprike različnih oblik in barv poleti barvajo slovenske vrtove. Paprika je izrazita poletna zelenjava, ki jo vzgajamo iz sadik, v našem podnebju pa pravočasno dozori in tvori pridelek od junija pa vse do oktobra; če ni zmrzali, pa tudi še novembra. Čeprav jih veliko vrtnarjev postavlja ob bok paradižniku, sta si po zahtevah zelo različni rastlini. Paprika zahteva precej bolj vlažna tla in ozračje (plesen ni nevarna), zato pri njej nimamo težav z vzgojo na prostem. Vseeno je primerna rastlina za poletno vzgojo v rastlinjaku, s čimer dobimo zgodnejši pridelek.

Sejemo jo enkrat letno. Le v primeru vzgoje hkrati v rastlinjaku in na prostem sejemo v dveh zaporednih setvah. Osredotočili se bomo na bolj pogosto vzgojo na prostem, spoznali pa bomo tudi posebnosti vzgoje v rastlinjaku. Če jo vzgajamo v rastlinjaku, v splošnem vse počnemo okoli 20 dni prej. V obeh primerih vzgajamo sadike v notranjih ali ogrevanih prostorih z dovolj svetlobe.

Paprika vzgoja - kdaj in kako sejati

Paprike, ki bodo rastle v rastlinjakih, lahko sejemo že v začetku februarja, proti koncu februarja pa tiste za rast na prostem. Vzgajamo jih prej kot paradižnik, saj imajo kot sadika daljšo rastno dobo. Semena sejemo na gosto v eno posodo in kalimo na toplem mestu. Idealna temperatura za kalitev je 25 °C. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.

Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v petih dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto. Ko se klična lista odpreta in vodoravno poravnata in preden se razvijejo pravi listi, v roku od 10 do 14 dni od setve, rastline prepikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo lepše rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Sadike paprike je možno vzgajati tudi tako, da v srednji ali veliki sadilni enoti rasteta dve sadiki istočasno. Paprike namreč na gredi brez težav rastejo gosto skupaj in jih tako lahko presadimo kot dvojček ali trojček na njihovo mesto na vrtu. Ta način vzgoje sadik uporabimo, če nam primanjkuje prostora.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C, kar ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 10 °C, kar mlade paprike še uspešno prenesejo. Sadike zalivamo redno vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Paprike bodo v roku 30 do 40 dni prerastle srednjo sadilno enoto in zato jih presadimo v veliko sadilno enoto. Še vedno jih imamo v notranjih prostorih.

Mlade sadike paprik v substratnih kockah.

Preden jih sredi maja presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur. Še posebej, če smo sadike vzgajali pod lučmi, smo pri izpostavljanju neposrednemu soncu previdni. Prvi dan jim mogoče namenimo delno senčen prostor in smo tisti dan raje nekje v bližini ter jih spremljamo, da se v prvi uri ne ožgejo, kar bi prepoznali po belih lisah. Kasneje jim namenimo največ 2 uri sončenja na dan in potem postopoma vsak dan več. Ob temperaturah pod 5 do 7 °C, sadike raje prestavimo čez noč na toplo. Paprikam temperaturni šoki še dolgo škodijo, saj jih za teden ali več upočasnijo v rasti.

Enako velja za utrjevanje sadik, ki jih presadimo v rastlinjak in jih tudi tu utrjujemo. Prav tako jih uvajamo na neposredno svetlobo in nihanje dnevno-nočnih temperatur. Ob mrzlih nočeh pa sadike še vedno prestavimo na toplo.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Po 70 do 80 dnevih rasti morajo biti sadike visoke 25 cm in če je rastlina imela res dobre pogoje, opazimo že tudi kak cvetni nastavek. V rastlinjak jih presajamo konec aprila ali v začetku maja. Na prosto pa v sredini maja in vse do konca junija.

V mislih imejmo to, da so paprike veliko bolj občutljive na nižje temperature kot paradižnik, zato jih brez skrbi posadimo na gredo teden ali dva za paradižnikom. Sadilno luknjo izdatno zalijemo, če je bilo vreme suho, zalijemo celo površino grede. Če želimo, sadike takoj po presajanju dodatno zastremo s poletno zastirko – z listjem, s travnim odkosom ali s slamo.

Med posameznimi sadikami naj bo 40 cm razdalje. Paprike namreč odlično rastejo posajene gosto skupaj. Na gredi širine 75 cm rastejo v dveh vrstah, na širših gredah pa največ v treh vrstah v cikcak vzorcu. Če želimo, za prvih nekaj tednov preko paprik postavimo vrtne loke in napnemo vrtno kopreno, da ustvarimo toplejše okolje. Sadike še niso tako velike, da bi takoj potrebovale oporo, zato imamo še to možnost, da paprikam ogrejemo majske dni in predvsem noči.

Paprika obožuje tople lege, zato se odlično obnese tudi v velikih koritih ob steni na južni strani hiše.

Domača sadika pred presajanjem na prosto.

Sadilno sosledje

Pred papriko na isti gredi vzgajamo špinačo, redkvico ali solato. S predhodnimi rastlinami lahko rastejo istočasno, dokler prvz zelenjave ne poberemo iz grede, ki jo potem v celoti prevzame paprika. Ker papriko sadimo zelo gosto, ob njej na gredi ni veliko prostora. Na gredi je dolgo v jesen, kar onemogoči setev ali presajanje katere koli druge zelenjave, zato po odstranjeni rastlini ostane greda prazna.

Nega

Od junija dalje je za paprike nujna opora. Posamezna opora za vsako papriko posebej zahteva veliko dela. V praksi se najbolje obnese vodoravno napeta mreža za grah, in sicer v treh nivojih. Tako se rastline prepletejo in dajo oporo ena drugi brez potrebe po opori za vsako rastlino posebej. Zaradi opore iz vodoravne mreže tudi ni potrebno privezovanje, saj se z vsemi vejicami sama preplete med mrežo. Močan veter ali nevihte ne bodo polegli niti ene same rastline. S tem si izjemno poenostavimo nego paprik na prostem in v rastlinjaku.

Pri papriki lahko obtrgujemo zalistnike in jo vzgajamo v en vrh. To je praksa pri profesionalni vzgoji v rastlinjaku (in primernih sortah), da paprika raste predvsem v višino. Na manjših vrtovih tega ne počnemo, tudi če papriko vzgajamo v rastlinjaku. Pri vzgoji v rastlinjaku nas naj ne skrbi oprašitev, saj so cvetovi samooprašni. To pomeni, da je dovolj že veter ali pa da ročno rastlino pretresemo. Listov paprike (tudi starejših) med rastjo ne odstranjujemo.

Ob gosti zasaditvi (senčenje tal) in dodani poletni zastirki je potreba po zalivanju manjša kot pri redko posajenih paprikah na golih tleh. Vseeno pa je za boljši pridelek priporočljivo zalivanje. Če že 14 dni na našem območju ni dežja, gredo paprike izdatno zalijemo, bolj priporočljivo pa je redno zalivanje na vsakih 5 dni v vročih poletnih dneh. V rastlinjaku zalivamo bolj pogosto ali uporabimo kapljično zalivanje.

Izzivi in nevšečnosti

Korenine mladih sadik rad pohrusta bramor in včasih tudi voluhar. Plodovi lahko zaradi vremenskih nihanj začnejo gniti ali pa se cvetovi ne oplodijo. Največjo škodo na plodovih povzročijo gosenice metuljev sovk, ki letajo od konca maja do oktobra (v rastlinjakih kot buba prezimijo, na prostem ne). Njihovo prisotnost opazimo po majhni luknjici v bližini plodovega peclja, ko plod prerežemo, pa okoli semen paprike najdemo gosenico. Mehanska poškodba (luknja) je tudi prostor, v katero ob dežju teče voda, ki vodi v gnitje plodov. Plesni niso problematične, kot recimo pri paradižniku. Če je leto suho (nižja zračna vlažnost), imamo tudi z rednim zalivanjem manj pridelka kot v bolj vlažnem letu.

Pridelek

Ste posadili sadike rdeče paprike, rastejo pa zelene? To je normalno, saj so zelene v resnici še nedozorele rdeče paprike. Potrebno je počakati nekaj tednov, da plodovi dozorijo in se obarvajo rdeče. Podobno kot zelen paradižnik, ki že oblikuje končno velikost in obliko, potem pa traja še nekaj tednov, da dozori in s tem spremeni barvo.

Zeleno papriko, pa čeprav še ni (fiziološko) zrela, že lahko uporabljamo v kuhinji. Je precej manj sladka in tanjša kot rdeča paprika ter malce težje prebavljiva. Tudi paprike ostalih barv (rumene, oranžne ...) pri zorenju svojih plodov spreminjajo barvne nianse in na začetku nikoli niso tako sladke kot pri dokončni zrelosti. Ko paprike dozorijo, so v splošnem vedno bolj intenzivnih barv.

Paprike pobiramo od junija do oktobra, ob toplejši jeseni tudi še novembra. Pri pobiranju si pomagamo z nožem ali škarjami. Pecelj je debel, da zdrži težo ploda, zato s trganjem plodov hitro ranimo večji del rastline.