Radič
Cichorium intybus var. foliosum
Družina: Nebinovke Skupina: Solatnice
”Tudi če je grenek kot hudič, ima karakter, ki ga premore le radič.” – L. Rožman
Tipična solatnica naših vrtov za jesen in zimo. Gre za izjemno široko uporabno rastlino z dolgo tradicijo na našem prostoru, kar prepoznamo po številnih sortah za različne namene. Divja izvorna rastlina je potrošnik ali divja cikorija (Cichorium intybus), ki raste prosto v naravi.
Gojene radiče ločimo glede na uporabnost posameznega dela rastline, in sicer na koreninski radič (Cichorium intybus var. sativum) ter listni radič (Cichorium intybus var. foliosum). Koreninski radič razvije debelo glavno korenino, ki se uporablja za pripravo kavnega nadomestka – cikorijo.
Na vrtovih gojimo listnate radiče, ki jih delimo na:
- Glavnati radič, ki oblikuje značilne glave ali štruce.
- Radič za liste, pri katerem nabiramo liste. To so radič solatnik in Katalonski radič.
- Radič za siljenje, pri katerem na prostem vzgojeni rastlini izkopljemo korenino, iz katere v notranjih prostorih ponovno zraste (siljena) glava. Če raste brez svetlobe, je bleda.
- Radič za spomladanske rozete spomladi požene iz korenine, ki prezimi na prostem. Sicer prezimijo in spomladi poženejo vsi radiči, a za ta namen se gojijo izbrane sorte.
Radič vzgoja - kdaj in kako sejati
Osredotočili se bomo na vzgojo glavnatega radiča, ki je najbolj pogost in enostaven za vzgojo na vrtovih. Tvori okrogle ali podolgovate glave rdečih, zelenih, pisanih in tudi bledo-rumenih barv. Sem spada tudi štrucar, s tipično podolgovato glavo štrucaste oblike. Na Vrtu Obilja prevladujejo omenjeni radiči, ki jih gojiva istočasno kot endivijo v dveh setvah. S tem imamo na prostem pridelek od septembra do decembra. Z zasaditvijo sadik v rastlinjaku pa so glave na voljo vse do marca.
Radič vzgojimo s pomočjo sadik. Prvo setev radiča opravimo v sredini junija, skupaj z endivijo in drugo zaporedno setvijo solat. Izberemo najmanj tri sorte glavnatih radičev, ki so različnih barv. Postopek vzgoje sadik je enak kot je opisano pri endiviji.
Pred koncem poletja je smiselna še druga setev, ki jo opravimo isti dan, ko v sredini julija prve sadike radiča presajamo na gredo. Na ta dan sejemo tudi endivijo (in kitajsko zelje) za vzgojo sadik in po istem postopku vzgojimo radič. S to setvijo zagotovimo kasnejši pridelek, ki je zaradi nižjih temperatur in manj sončnih ur tudi dlje časa na vrtu.
Če imamo rastlinjak, vanj iste sadike presadimo v avgustu ali pa vzgojimo še kasnejše sadike, ki jih presajamo najkasneje do konca septembra. S temi si v mili zimi zagotovimo nabiranje vse do marca, saj rastlinjak radiče dobro zaščiti. Na prostem ga lahko vzgajamo tudi pod s kopreno ali folijo pokritimi vrtnimi loki.
Čas presajanja, sadilno sosledje ter nega je enaka kot opisano pri endiviji.
Pridelek
Pogosto so listi radiča pri rdečih in pisanih glavnatih sortah sprva zelene barve, a se pred oblikovanjem glavice obarvajo značilno rdeče. Starejše zunanje liste odstranjujemo, če gnijejo ali propadajo, saj lahko začne rastlina zaradi slabe prezračenosti gniti tik ob korenini.
Na prostem poletne sorte radiča pobiramo od septembra do decembra. Nabiramo cele glavice, ki jih z nožem odrežemo in odstranimo zunanje liste, da ostane čista in čvrsta glava radiča.
Skladiščenje
Radiča ne skladiščimo za dolgo obdobje (ga pa silimo iz korenin). Ker je zunaj jeseni in pozimi velikokrat mraz, si za približno teden dni (počaka dlje kot solata) pripravimo mešanico vseh barvnih radičev in tudi endivije. Glave posameznih sort naberemo, operemo, natrebimo, odcedimo in zmešamo ter shranimo v zaprti posodi v hladilniku. Tako naenkrat pripravimo barvno mešanico jesenske solate.
Radiče uživamo tudi pečene. Za ta namen je izmed glavnatih radičev najbolj razširjen štrucar. Tudi ostali glavnati radiči pridobijo na mehkobi in okusu, ko jih kot solato postrežemo s toplim krompirjem, kolerabo ali stročnicami.
