Rdeča pesa

Beta vulgaris var. conditiva

Družina: Lobodovke, Skupina: Korenovke

”Lahko jo uživamo kot samostojen solatni obrok, a ni ga čez slasten rdeč pesin sok.” – L. Rožman

Ogledov: 17.529

Rdeča pesa na vrtu naj ne bo namenjena le vzgoji velikih gomoljev za jesensko spravilo pridelka. Mlade rastline so veliko bolj priročne za uporabo, saj jih uporabimo prej in postopoma. Za uživanje uporabljamo vse dele rastline: liste, stebla in odebeljeno korenino, ki je glavni pridelek. Obstajajo tudi druge barvne variacije pese – rumena, roza, bela, pisana z barvnimi kolobarji, ki pridobivajo na priljubljenosti.

Peso sejemo neposredno na gredo ali vzgojimo sadike. Bolj razširjena in za večje grede primernejša je setev na gredo, saj seme dobro in hitro kali. Setev v presledkih opravljamo skoraj celo sezono, a navadno sta dovolj dve setvi. Na Vrtu Obilja v zadnjih sezonah prvo setev pese opraviva konec marca, drugo konec junija, kar je tudi najpoznejša možna setev. Spomladanska setev je namenjena pridelku mlajših in manjših pes za sprotno svežo uporabo, druga pa predvsem za ozimnico.

Rdeča pesa vzgoja - kdaj in kako sejati

Neposredna setev na gredo

Peso sejemo na gredo, ki smo jo pred setvijo okopali ter odstranili plevel. Z medvrstno razdaljo 30 cm jo na gredo širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm v eno vrsto več. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Jarke izdatno zalijemo (tudi marca) z vrtno zalivalko brez razpršilca. V roko si natresemo večjo količino semena, ga s prsti druge roke zajamemo ter sejemo tako, da ga rahlo spuščamo med prsti.

Idealno je, da seme pade približno vsakih 10 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto. Seme pese je (tako kot pri blitvi) skupek semen, iz katerega lahko vzklijejo 2 do 3 rastline. Gosto setev redčimo kasneje, le porabili smo (pre)več semen. Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Vse vrste ali celo površino pohodimo, da dobijo semena stik z zemljo oz. s kompostom. Brez skrbi, semen ne bomo poškodovali.

Vzklita rdeča pesa sejana v kompostno zastirko.

Celo gredo takoj spomladi neposredno pokrijemo z vrtno kopreno. Kakršen koli strah glede pozebe v spomladanskih mesecih je pri mladi pesi odveč, saj zdrži do –4 °C. Koprena pa še prej otopli tla in zaščiti mlade rastline pred vetrom.

Konec junija poteka setev na gredo po enakem postopku, le da pred setvijo dobro zalijemo celo gredo in še dodatno posamezne sadilne jarke. Na koncu grede ne pokrivamo s kopreno; uporabimo lahko ploskovno zastirko kot pri poletni setvi korenja ter špinače.

Vzgoja iz sadik

V začetku ali sredini marca sejemo seme pese za vzgojo iz sadik. V posamezno srednjo sadilno enoto sejemo 2 do 3 semena. Pese praviloma ne pikiramo. Sejemo v že navlažen substrat in nato posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Semena pokrijemo, vzklijejo lahko že v štirih dneh. Če vzklije več rastlin, jih pustimo kot skupke. Nato skrbimo za vlažen substrat z zalivanjem vsak drugi dan. Vzgajamo jo poleg ostalih sadik, ki jih v istem času vzgajamo na svetlem pri temperaturi med 18 in 22 °C.

Za presajanje na prosto je pesa pripravljena v 30 dneh, ko razvije 2 do 4 prave liste. Pred tem jo za 4 dni utrjujemo na prostem. Presajanje sadik na prosto poteka v začetku aprila. Upoštevamo enake medvrstne razdalje kot pri setvi. Sadilne jamice zalijemo in presadimo sadike. Pokrijemo s kopreno, ki jo odstranimo v maju. Pozno pomladi sadike vzgojimo po istem postopku, le da jih vzgajamo na prostem in sadilno jamico pred presajanjem izdatno zalijemo ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla. Na prosto jih presajamo konec junija.

Sadilno sosledje

Rdeča pesa je zgodaj spomladi prva zelenjava na gredi ter se zaradi podobne rastne dobe ujame s kolerabico, solato ali drugimi rastlinami, ki jih pred julijem poberemo z grede. Junijsko setev opravimo na gredi za pobranim grahom, spomladansko solato, spomladansko špinačo ali spomladanskimi kapusnicami.

Nega

Zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo. Koprena ostane na rastlinah vse do konca aprila, ko jo odstranimo. Prve spomladanske setve ne zalivamo. V primeru suhega vremena, pa izdatno zalijemo celo površino grede.

Čeprav je pridelek pese pod zemljo, tal ne zastiramo, saj pesa raste gosto skupaj in z listi senči tla. Pri setvi pese v kompostno zastirko je potreba po dodatni poletni zastirki manjša.

Goste zasaditve redčimo, ko listi mladih rastlin dosežejo velikost 5 cm. Med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Kasnejše pletje si prihranimo tako, da gredo dobro okopljemo in oplevemo pred setvijo.

Junijsko setev najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Kasneje je dovolj, da gredo v avgustu izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja.

Izzivi in nevšečnosti

S peso navadno ni veliko težav. Najpogosteje na starejših listih opazimo svetle krogce, pike, ki so posledica listne pegavosti. Na pridelek v tleh to nima veliko vpliva, le listje je manj uporabno. Sladka korenina privablja voluharja in bramorja, ki lahko peso poškodujeta.

Pridelek

Glavni pridelek so odebeljeni koreni okroglih ali podolgovatih oblik, ki jih lahko začnemo pobirati, ko so še čisto majhni. Ni potrebe po čakanju, da se odebelijo in dozorijo. Starejši kot je pridelek, trša je zunanja lupina, v sredini lahko tudi oleseni, zato prvo setev pobiramo od konca maja do sredine julija, drugo setev pa od sredine avgusta do sredine oktobra, ko poberemo vse preostale pese na gredi za ozimnico. Ob postopnem pobiranju mladih rastlin dodatno zrahljamo zemljo za gomolje, ki jih bomo še pustili, da se debelijo.

Uporabimo lahko tudi liste, ki jih med rastjo od zunanje strani nabiramo ter uporabljamo podobno kot blitvo. Mlajši kot so listi, bolj so okusni. Še posebej stebla imajo močan »zemeljski« okus, zato marsikomu niso po godu.