Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Solata vzgoja - kdaj in kako sejati

Neposredna setev na gredo

Pri vzgoji solate je še vedno precej razširjena neposredna gosta setev na prosto, za katero sledi pobiranje mladih listov, redčenje ali presajanje posameznih solat s puljenimi sadikami. Njena prednost je v preprostosti, še posebej, ko imamo semen solate v izobilju (»kot solate«). Najboljša nadgradnja je vsaj ta, da sejemo v vrste, torej v prej pripravljene jarke. Setev neposredno na gredo opravimo kadar koli od konca marca do konca avgusta.

Vzgoja sadik

Če smo redni z vzgojo ostalih sadik, tudi sadike solate vzgajamo v istem času in združimo vrtna opravila. Na ta način spomladi pridobimo kar nekaj tednov zgodnejši pridelek spomladanske solate. Ko čakamo, da konec marca začnemo s setvami na prostem, v notranjih prostorih februarja že vzgajamo sadike, v začetku aprila pa imamo že prvi pridelek (rozetastih) solat.

Z rozetastimi sortami imamo (manjši) pridelek že v začetku aprila, ki se vsak teden povečuje, dokler ne doseže vrhunca v začetku junija. Konec maja nastopi čas glavnatih solat, med katerimi nam mehkolistne solate dajejo pridelek teden do dva hitreje kot krhkolistne. Do konca junija imamo z enkratno vzgojo sadik solato nenehno na voljo skozi cele 3 mesece.

Tehnično postopek vzgoje sadik solate poteka enako kot pri cvetači, zelju in kolerabici, le da hitreje doseže »zrelo fazo« sadik in jih tudi prej presajamo na prosto kot naštete kapusnice. Solata kot mlada rastlina brez težav prenese nižje temperature, ki so mogoče v sredini marca na prostem.

S setvijo začnemo v sredini februarja. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar ustreza tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.

Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je solata v tej rastni fazi že užitna. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno. Preden jih v drugi polovici marca presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.

Kasnejše setve, ki jih opravljamo v presledkih, prav tako sejemo gosto v večjo posodo in kasneje pikiramo. A je kasnejša nega sadik lažja, saj zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Ker je rastlina ves čas zunaj, ni potrebno utrjevanje kot pri zgodnjih sadikah. Bolj pozorni moramo biti pri zalivanju, saj sonce substrat hitro osuši.

Zadnjo setev za vzgojo solate na prostem opravimo v sredini avgusta, ko na gredo sejemo motovilec, špinačo in rukolo. Izbiramo sorte, ki tudi prezimijo, da bomo solato nabirali še pozimi. Kadar imamo rastlinjak, iste sadike presadimo tudi vanj, saj si v zimi zagotovimo nabiranje (tudi ko je zunaj sneg) vse do aprila.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo. Pri prvi setvi traja vzgoja sadik 40 dni, poleti pa le okoli 25.

Sadike posadimo na razdalji 20 cm v cikcak vzorcu. Ta (gosta) sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte, medtem ko glavnate tudi uspejo na taki razdalji, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora. Imejmo v mislih, da vrtnarji vedno nabiramo pridelek »malo po malo«, medtem ko pridelovalci vzgajajo glavnato solato do končne tehnične zrelosti in poberejo pridelek naenkrat. V tem primeru jim namenimo več prostora, in sicer jih presadimo na vsakih 30 cm v cikcak vzorcu, kot radič in endivijo. Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, v primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Zgodnja presajanja solat obvezno pokrijemo neposredno preko rastlin s kopreno, ki jo uporabljamo do konca aprila ali najdlje do sredine maja.

Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjemali takoj po njem. Uporabimo tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh. Zunanje večje liste obtrgamo in pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla. Koreninski sistem bo lažje zagotovil vlago manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini. Obtrgane liste uporabimo pri pripravi solate.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Zgodnja solata nam služi kot predposevek, kamor bomo v mesecu maju sadili izrazito poletne plodovke. Kasneje pa smo pri presajanju sadik solat zelo kreativni in jih vključimo na isto gredo z ostalimi (manjšimi) rastlinami. Še posebej, ker je poraba poleti manjša in praviloma vzgojimo manj rastlin, jih presadimo na katero koli prazno mesto.

Nega

Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Tudi glavnate sorte umažemo z neužitnimi tujki. Veliko bolje je, da presajamo sadike solat v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Pri solati se držimo sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Tako se zmanjšuje potreba po zalivanju in manj je tudi plevela.

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato si lahko predstavljamo, da vode za solate ni nikoli preveč. Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je vseeno dovolj, da izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. Solata najbolj zraste po nekaj dnevnem dežju, ko so tla v celoti premočena in se hkrati spusti temperatura ozračja, kar dodatno ugodno vpliva na njeno rast.

Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Prednost vzgoje iz sadik je nedvomno tudi ta, da (prazno) gredo pred presajanjem v celoti hitro oplevemo in okopljemo.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav, vsaj kar se bolezni tiče. Sveže liste solate imajo zelo radi polži. Redno odstranjujemo odmrle liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja. Kakršna koli nepredelana zastirka okoli solat polže namreč privabi.

Predvsem v jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe – siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Ker težko zagotovimo primerno zračenje v jesensko-zimskem času, je pomembno, da rozetaste solate pobiramo redno in dosledno, glavnatim sortam po odstranjujemo starejše zunanje liste.

Pridelek

Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev solata na vrtu uspeva večino leta. Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje. Z zimskimi sortami in/ali rastlinjakom zapolnimo še zimski čas.

Rozetaste sorte nabiramo postopno. Glede načina obiranja imajo tudi imena – berivkam ročno oberemo zunanje liste, rezivke pa režemo z nožem. Pri obeh solatah je najboljša tehnika sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej. Tak način nabiranja nam tudi podaljša obdobje pridelka solate, iz manjšega števila rastlin pa dobimo večkratni pridelek.

Pri glavnatih sortah moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, in to je edini pridelek. Če med rastjo odtrgamo kak list, seveda ne bo nič narobe. Pri njih se pogosto zgodi, da imamo naenkrat celo gredo »zrele« solate, ki je morda niti ne moremo vse pravočasno pojesti in nam uide v cvet.

Skladiščenje

Solate ne skladiščimo, najboljša je sveže pobrana, saj le tako okusimo njeno svežino. Namen doma vzgojene solate ni, da čaka v hladilniku, temveč da jo svežo naberemo in pripravimo. Kadar liste nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo hranimo v hladilniku. Glavnata solata počaka dlje.