Stebelna zelena

Apium graveolens var. dulce

Družina: Kobulnice, Skupina: Listnata zelenjava

“Da lahko postane osvežilna in sočna, mora zemlja biti rodovitna in močna.” – L. Rožman

Stebelna zelena (Apium graveolens var. dulce), poimenovana tudi belušna zelena se goji za uživanje mesnatih sočnih stebel, lahko pa uživamo tudi njene liste. Poznamo še listnato zeleno (Apium graveolens var. secalinum), ki jo gojimo kot začimbnico. Zelo pogosta je tudi gomoljna zelena (Apium graveolens var. rapaceum), pri kateri je glavni pridelek odebeljena korenina okrogle oblike.

Stebelno zeleno gojimo predvsem v poletnem času, saj jo zmrzal poškoduje. Vzgoja poteka od konca februarja naprej, ko na toplem sejemo semena, da si pripravimo sadike. Neposredne setve na gredo ne opravljamo, ker zelo dolgo kali in kot mala rastlina predolgo zaseda prostor. Na domačem vrtu je dovolj ena zgodnja setev in imamo iz ene rastline pridelek z rednim in sprotnim nabiranjem od junija do sredine oktobra. Setve zato ne ponavljamo. Zgolj v primeru beljenja (ko stebla senčimo) imamo enkraten pridelek, takrat jo lahko spomladi sejemo tudi večkrat.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Stebelna zelena vzgoja - kdaj in kako sejati

Stebelno zeleno vzgajamo iz sadik, semena pa sejemo februarja istočasno kot zelje, glavnati ohrovt, cvetačo, kolerabico in blitvo. Tehnično tudi sam začetek vzgoje poteka podobno, z nekaj razlikami. Seme kali dlje časa, vzklite rastline ne pikiramo globlje kot do kličnih listov. Stebelna zelena raste počasneje, zato jo tudi kasneje presajamo na prosto.

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat, semena posujemo s suhim substratom zelo na tanko, zgolj 0,2 cm, saj ima zelena zelo majhna semena. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Seme zelene kali dokaj dolgo, od 14 do 20 dni.

Pokrito setev spremljamo po enem tednu vsakodnevno in ko prvič opazimo kalček, takoj prestavimo na svetlo mesto. Rastline z lepo razvitimi kličnimi listi in največ enim pravim listom pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Pri pikiranju pazimo, da posameznih rastlin ne sadimo globlje, kot je rastlina vzklila in rasla že prej. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki prija večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 5 °C. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Preden sadike presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.

Sadike stebelne zelene pod lučkami v notranjih prostorih.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Prve sadike presadimo na prosto konec aprila, okoli 50 do 60 dni po setvi. Ravnamo se tudi po vremenu in presajanje raje prestavimo na maj, če so temperature aprila podpovprečno nizke. Sadike bodo imele v srednji sadilni enoti še vedno dovolj hranil. Idealno imajo rastline pri presajanju razvitih med 4 do 6 stebel oz. listov.

Sadike posadimo na razdalji 30 cm v tri vrste na gredi širine 75 cm in v štiri vrste na gredi širine 100 cm, v cikcak vzorcu. Tudi pri presajanju na gredo smo pozorni in jih ne sadimo pregloboko. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Po presajanju je greda videti skoraj prazna, a bodo kmalu pognale v hitro rast in zavzele celoten prazen prostor. Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati.

 

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Zelena je vrtnina, ki nam na enem mestu raste od pomladi do jeseni. Ker je spomladi rastlina kot sadika še zelo majhna, jo presadimo med rastočo solato, špinačo ali rukolo. Približno mesec dni bodo rastline rastle skupaj in nato gredo prevzame zelena.

Zaradi optimizacije nege in dela na eni gredi združimo rastline s podobno dolgo trajajočo dobo na vrtu skupaj. Tako si brez težav deli gredo še s peteršiljem, pastinakom, blitvo ali gomoljno zeleno.

Nega

Rastline do sredine maja pred mrzlim vetrom in hladnimi nočmi ščitimo z vrtno kopreno. Nato kopreno ter loke odstranimo. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Prednost vzgoje iz sadike je nedvomno, da (prazno) gredo pred presajanjem v celoti hitro oplevemo in je pletja kasneje manj. Držimo se sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tal. Tako se zmanjšuje potreba po zalivanju in pritisk plevela. Opleto površino lahko sredi maja zastremo s poletno zastirko iz travnega odkosa, listja ali slame, da dodatno zadržujemo vlago.

Stebelna zelena z dodatno poletno zastirko na gredi.

Zgodaj presajene rastline se do poletja globoko ukoreninijo, kar zmanjša potrebo po zalivanju v poletnih mesecih. Še posebej pri rednem pobiranju je razmerje med koreninami in listno maso, v korist korenin, ki lahko listom zagotovijo dovolj vode. Ob daljših dvotedenskih obdobjih brez dežja pa vsekakor izdatno zalijemo tla v okolici rastlin.

Da dosežemo visoka in obeljena stebla, okoli vseh stebel posamezne rastline ovijemo papir, da listi gledajo preko. To se imenuje beljenje. Tako rastlino spodbudimo k rasti v višino, preprečimo neposredno osvetljenost in tako vzgojimo daljša svetlozelena stebla, ki jih sicer vidimo na tržnicah ali trgovinskih policah.

Brez beljenja stebel nam na vrtu zrastejo nižje in čokate rastline v celoti zelene barve. Prednost je, da pridelek nabiramo spoti, pri zeleni, oviti s papirjem, pa čakamo na enkratni pridelek.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Na listih lahko opazimo pikice. Gre za glivično bolezen, ki jo prepoznamo po manjših rjavih pikah na listih. Takšne liste čim prej odstranimo. Pri zeleni so izjemno pomembna rodovitna tla. V neprekopanih tleh, zastrtih s kompostom, zelo dobro uspeva. Če je rastlina pod stresom, jo lahko napadejo koreninske ali listne uši, kar (zopet) uravnovesimo predvsem s kompostno zastirko in dodatno mero zalivanja. Morebitna manjša (divja) stebla na dnu rastline odstranimo, da rastlina svojo rast usmerja v debelejša stebla.

Pridelek

Stebelno zeleno na vrtu obiramo postopoma od sredine junija do konca septembra oz. vse do prve slane. Prinaša obilo pridelka celo leto, kljub temu da jo sejemo le enkrat v sezoni. To dosežemo s sprotnim ročnim obiranjem najstarejših zunanjih listov. S tem tudi čistimo rastlino, da starejša stebla z listi ne ostajajo ter na tleh propadajo. Srčika rastline s tem ostaja cela in novi listi nemoteno rastejo znova in znova. Tak način nabiranja nam podaljša obdobje pridelka na manjšem številu rastlin.

Stebelna zelena je odličnega okusa
Stebelna zelena je odličnega okusa

S prvim obiranjem začnemo v juniju, ko so stebla visoka najmanj 20 cm. Steblo primemo in ga z roko odtrgamo. Vedno pustimo najmanj 5 listnih stebel. Uporabni so tudi njeni listi, ki jih uporabimo kot začimbo ali shranimo za čez zimo. Če smo stebla belili, papir odstranimo in pridelek naberemo naenkrat.

Skladiščenje

Svežino in sočnost stebelne zelene okusimo, kadar jo svežo poberemo z vrta. Na hladnem sicer počaka teden dni. Ker stebla vsebujejo veliko natrija, lahko iz nje naredimo zelenjavno sol. Višek stebel in tudi listov najbolje shranimo tako, da jih sesekljamo in zamrznemo.