Visoki fižol

Phaseolus vulgaris

Družina: Metuljnice Skupina: Stročnice

”S pravo mero opore, fižol zelo visoko zmore.” – L. Rožman

Glede na donosnost, v primerjavi z nizkim fižolom, visoki fižol daje več pridelka na manjši površini, saj izkoristimo njegovo rast v višino. Pripraviti pa mu moramo dobro oporo, po kateri se bo ovijal sam. Klasično so to leskovi ali kakšni drugi leseni koli.

Med vrtnarji velja tudi prepričanje, da je visoki fižol okusnejši od nizkega – tako stročji kot tudi zrnje. Ta (subjektivna) ocena se je potrdila tudi na Vrtu Obilja. In verjetno je zato na slovenskih njivah še vedno tako številčno zastopan, kjer pa se vzgaja predvsem za zrnje. Na manjših vrtovih raje izbiramo sorte za stročji fižol. Visoki fižol vzgajamo za stročje ali za zrnje in ga sejemo neposredno na gredo. Vzgoja visokega fižola je (tako kot nizkega) možna iz sadik, a je to zelo redka praksa. Ne glede na to, ali imamo sorto za vzgojo stročjega fižola ali za zrnje, setev in nega potekata enako. Sejemo ga najmanj enkrat letno, a lahko setev tudi ponovimo.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Visoki fižol vzgoja - kdaj in kako sejati

Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel. Tudi do 3 metre in višje. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol. Najpogosteje so koli leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhove. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Ob svojih visokih oporah (vrvicah) ga gojijo tudi hmeljarji in zraste vse do vrha.

Ker je visoki fižol bolj toploljubna rastlina, ga sejemo, ko preneha nevarnost slan, v prvi polovici maja. Opora narekuje gostoto setve in pri nadaljnjem opisu se bomo osredotočali na klasično oporo ob lesenem kolu.

Fižolu naj družbo dela šetraj
Visoki fižol ob opori iz leskovega kola.

Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Opora mora biti potisnjena v tla najmanj 50 cm globoko, da ohrani stabilnost in nosi maso pridelka.

Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred. Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Seme zagrnemo in z nogo ali grabljami potlačimo.

Pokrivanje grede z vrtno kopreno zaradi opore ni praktično. Če pa kole postavimo naknadno, je lahko v maju celotna greda pokrita s kopreno. Ko fižol razvije glavne vitice za ovijanje, je opora že nujna.

Na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo nisva opazila nobene razlike. Namakanje semen je problematično, če ne vemo, koliko semen bomo dejansko porabili.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo izkoristimo za spomladansko solato. Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo. Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu. Ob njem je dobrodošel tudi šetraj, predvsem zato, ker se odlično ujameta tudi na krožniku.

Nega

Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo. Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali s slamo. Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo.

Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija. Ko se oprime, naše pomoči ne potrebuje več.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Tako kot pri nizkem, imamo tudi pri visokem fižolu vrsto različnih izzivov. Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav. Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko.

Na listih se lahko pojavijo črne uši. V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost. Zaradi različnih dejavnikov se lahko pojavijo še rja, pegavost ali virusna obolenja.

Visok stročji fižol sajenje
Visoki fižol, domača sorta za stročje in zrna.

Pridelek

Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti. Takrat koristimo pridelek mladih zrn fižola.

Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Pobranega še dodatno sušimo in čez nekaj dni oluščimo zrna iz strokov.

Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo. Nadzemni del zmeljemo z vrtno kosilnico in kompostiramo.

Sušenje zrn visokega fižola skupaj s stroki.

Skladiščenje

Shranjujemo ga enako kot nizki fižol. Za daljše shranjevanje čez zimo ga lahko zamrznemo (blanširanje ni nujno), a zamrzovanje poslabša okus strokov.

Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta. Čeprav gre za samooprašno rastlino, si ne želimo morebitnega križanja sort.