Zelje

Brassica oleracea

Družina: Križnice, Skupina: Kapusnice

”Kdor živi z ostalimi kapusnicami v spravi, se mu pozna na debeli glavi.” – L. Rožman

Najpogosteje gojimo okroglo belo in rdeče zelje, čeprav so pogoste tudi špičaste sorte. Zgodnji posevek prinaša mlade glavice za okusne zeljne solate v poletnih dneh. Zelje, ki ga sejemo v maju, pa je bolj namenjeno spravilu in kisanju. Praviloma raste na prostem, a zimski pridelek vzgojimo s pozno setvijo v rastlinjak.

Tako kot ostale kapusnice, tudi zelje na vrtu najbolje uspeva v spomladanskem in jesenskem času, saj mu bolj ustrezajo hladnejše temperature. S spomladansko setvijo za pripravo sadik začnemo v sredini ali konec februarja. Setev za jesenski pridelek opravimo v maju ali najkasneje v začetku junija. Neposredna setev na gosto in puljene sadike so bile predvsem na njivi klasičen način vzgoje pred desetletji.

Dandanes je vzgoja sadik v sadilnih lončkih postala zelo pogosta stalnica, še veliko več vrtnarjev pa sadike zelja preprosto kupi. Vseeno spoznajmo celoten postopek od setve do sadik in potem do pridelka. Sejemo ga tudi tretjič za vzgojo v rastlinjaku, v katerega v avgustu presajamo sadike in imamo pridelek novembra in decembra.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Zelje vzgoja - kdaj in kako sejati

Vzgoja spomladanskega zelja

Za vzgojo zgodnjega zelja izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave. Da imamo sadike zgodnjega zelja pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Februarja in v začetku marca pogoji zunaj še niso primerni, zato vzgajamo sadike v notranjih ali ogrevanih prostorih z dovolj svetlobe.

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalim rastlinam, ki jih v tem času kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.

Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Sadike zelja pred presajanjem na prosto.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno.

Preden sadike konec marca ali v začetku aprila presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.

Kdaj presaditi sadike na prosto in sadilna razdalja

Prve sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku aprila. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu, kar pa je odvisno tudi od posameznih sort. Predvsem spomladanske sorte s krajšo rastno dobo, ki naredijo manjše glave, sadimo bolj gosto skupaj, in sicer na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu. Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo z vrtno kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik zelja ne sme stiskati. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa celo površino grede izdatno zalijemo.

Rastline v maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci. Nato kopreno zamenjamo z insektno mrežo, ki je na gredi, dokler ne poberemo zadnjega spomladanskega pridelka.

Vzgoja jesenskega zelja

Ko vzgajamo zelje za jesenski pridelek, sejemo semena za vzgojo sadik v začetku maja. To so sorte z daljšo rastno dobo, ki tudi bolje prenesejo vroče poletne dni.

Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno. V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko sadike uničijo že v enem dnevu. Zato je priporočljivo pokrivanje sadik z  insektno mrežo oziroma mrežo, ki ima takšne luknje, da prepreči dostop metuljem.

Mlado zelje, ki še ne oblikuje glave.

Kdaj presaditi sadike na prosto in sadilna razdalja

Sadike zelja nato presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno v 30 dneh. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi. Posadimo jih na razdalji 50 cm. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v kupček. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi v gredo, kjer bo rastlo zelje, saj mora biti greda premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile. Tako kot ostale kapusnice, jih je najbolje takoj po presajanju zaščititi z insektno mrežo.

 

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Še posebej manjše sorte zelja na gredi istočasno kombiniramo z grahom, solato, špinačo. Za pobranim pomladanskim zeljem sledijo por, korenje, repa, koleraba in ostale kasnejše setve. Za zeljem se izogibamo presajanju ostalih kapusnic. Pred jesenskim zeljem lahko raste grah, krompir, bob, zgodnje korenje. Kot odrasla rastlina je večji in takrat zaseda več prostora, zato je manjša možnost kombinacij na eni gredi.

Nega

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo dni, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Zelju od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama). Če sadik nismo sadili dovolj globoko in se kasneje začnejo povešati, steblo dodatno zagrnemo z zemljo ali zastirko in ga naredimo bolj stabilnega.

Vseskozi z rednim zalivanjem enkrat tedensko in poletno zastirko skrbimo za enakomerno vlažnost tal. Ekstremna nihanja vlažnosti in temperature tal (kakor tudi zraka) lahko privedejo do pokanja zeljnih glav.

Zelje od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Če ga gojimo v rastlinjaku, tudi bočne odprtine za zračenje zaščitimo z insektno mrežo, da preprečimo vstop morebitnih letečih škodljivcev.

Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta. Če nimamo ali ne želimo insektne mreže, vsaki sadiki pripravimo kartonček (kapusova muha) in poleg zapičimo nekaj barvnih metuljev (kapusov belin).

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom, ki se pretaka po rastlini. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«. Kasneje največ škode na brokoliju naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje celotne grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Ta je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev. En umetni metulj na tri sadike bi moral zadostovati.

Največji izziv pa je (opisana pri brokoliju) kapusova muha (Delia radicum brassicae), najboljša zaščita pa so kartončki okoli stebla rastline.

Zaščita s kartončki in umetnimi metulji.

Pridelek

Prvo zgodnje zelje pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in juliju. Jesensko zelje pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in še v začetku novembra. Če želimo sveže zelje pobirati tudi kasneje pozimi, lahko nekaj glav pustimo na vrtu ter ga pokrijemo z vrtno kopreno.

Odrasla (tehnološko zrela) rastlina drži temperature vse do –7 °C. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi. Te liste odstranimo, dokler ne pridemo do lepo izoblikovane kompaktne glavice.

Skladiščenje

Zgodnje zelje uporabimo sproti čim bolj svežega. Če nam ne jemlje prostora, najbolje počaka na vrtu, kjer raste in se debeli. Jesenski pridelek zelja čez zimo zunaj na vrtu v naših klimatskih razmerah ne prezimi, zato ga do prve zmrzali poberemo in ustrezno skladiščimo. Lahko ga tradicionalno naribamo in kisamo.

Spravimo lahko tudi svežo rastlino, ki počaka vse do aprila. V tem primeru izpulimo celo rastlino in jo skupaj s koreninsko grudo obesimo na glavo, v hladno klet z okoli 5 °C in višjo vlago. Zemlje okoli korenin ne odstranjujemo, saj tako zelje ostane sveže dlje časa. Odstranimo le zunanje (odprte) liste, ki niso oblikovali glavice. Pozimi se bodo zunanji listi počasi rahlo sušili. S tem ni nič narobe, saj bo zeljna glavica znotraj še vedno ostala čvrsta in sveža. Več o tem načinu shranjevanja je opisano tukaj.