Vrt Obilja 2017

Sonaravno vrtnarjenje brez prekopavanja tal

Sonaravno vrtnarjenje brez prekopavanja tal

''Ne gojiš paradižnika zato, ker si lačen. Gojiš ga zato, ker okus je drugačen.'' Ta stavek je v čudoviti pesmi o Vrtu Obilja zapisal Leon Rožman in misliva, da je res zadel bistvo, zakaj vrtnarji dandanes vzgajamo svojo hrano. Industrijska pridelava hrane, razni certifikati ter lepe besede, ne morejo prelisičiti naših brbončic in spominov, kako okusen je bil babičin paradižnik. In ravno najbolj hranljivo ter okusno hrano najdemo na svojem lastnem vrtu.

Vrt Obilja 2019

Da midva na vrtu pridelava obilje zelenjave in pri tem ne garava, vrtnariva brez prekopavanja, kar pomeni veliko več kot zgolj to, da spomladi tal ne preštihava. Takšen način vzgoje zelenjave vzbuja veliko zanimanja, saj so najini videi samo na Youtube kanalu bili ogledani skupaj že več kot milijon-krat, najinih predavanj skupaj udeležilo že več kot 2000 vrtnarjev in več kot 300 se jih je udeležilo delavnice na najinem vrtu. Ogromno vrtnarjev že sedaj uspešno prakticira neprekopavanje na svojih vrtovih, zato verjameva, da takšen način vrtnarjenja prinaša prave rezultate.

Sonaravno vrtnarjenje pomeni pridelovati hrano s čim manjšim oz. brez onesnaževanja okolja in brez prekopavanja tal z zgledovanjem po načelih Narave. Fokus pri pripravi vrtnih tal je ustvariti univerzalno rodovitna tla na katerih 50, 100 ali več različnih zelenjave in ostalih kulturnih rastlin istočasno uspešno raste.



Zakaj se tla sploh prekopava?

Prekopavanje tal je zelo star vrtnarski in poljedelski način priprave tal za setev in presajanje kulturnih rastlin. Morda je že prestar in smo pozabili, zakaj to sploh počnemo. Čemu se res mučimo vsako leto ter znova in znova obračamo tla? Ko to vprašanje zastaviva na delavnici ali na predavanju, najpogosteje dobiva 5 odgovorov:

  1. Da tla postanejo rahla

Po štihanju, frezanju ali oranju imamo res rahla tla, a ker je v prekopanih tleh naravno ravnovesje totalno porušeno, se v mesecu ali dveh tla zopet nazaj zbijejo in povrhnjica zaskorji. Torej tla nikakor ne postanejo trajno rahla, temveč zgolj za kratek čas, nato pa pristanemo v začaranem krogu nenehnega prekopavanja.

Nazaj se zbijejo predvsem zato, ker so mikroorganizmi, ki živijo v globini tal brez kisika, prišli na površje, tisti, ki pa živijo na površju, ker potrebujejo kisik, pa pristanejo 20 ali 30 cm globoko v tleh. Za kratek čas celo preveč kisika vnesemo, še posebej pri frezanju tal, zato se delež humusa v tleh zaradi aeracije drastično zmanjša. Povečana aeracija tal povzroči hitro razgradnjo organskih snovi, ki se sproščajo v ozračje kot ogljikov dioksid, kar poenostavljeno pomeni zmanjševanje humusa v tleh. Ko smo skopi z vračanjem organskega materiala nazaj tlom, proces zmanjševanja humusa še pospešimo. Tla postajajo vse težja za obdelavo. Totalno porušimo red in disciplino, ki je vzpostavljena v tleh.

  1. Da se znebimo plevela

Že res, da tako najhitreje odstranimo pleveli iz zaraščene gredice, pri ročnem štihanju lahko tudi iz tal poberemo korenine slaka ali regrata. Žal ogromno teh korenin še vedno ostane v tleh. Še posebej pri frezanju ali oranju, kjer si jih fino nasekljamo po celotnem vrtu. Najhuje pa je, da je v tleh ogromno semen pleveli, ki jih s prekopavanja iz globin prenesemo na površje, kjer lahko kalijo in vrtnarjem delajo preglavice. Pleveli so naravni mehanizem, da se tla zaščitijo in ne ostanejo gola in s tem izpostavljena zunanjim dejavnikom. Veter namreč golo zemljo izsuši, sonce zapeče in dež zbije. Gola tla v naravi pa najdemo žal zgolj v puščavi. Plevel je lahko katerakoli rastlina, ki jo človek iz različnih razlogov ne želi na vrtu, njivi ali katerikoli drugi negovani površini.

  1. Da imamo gola tla za setev in sejanje

Ker veliko vrtnarjev jeseni »zapusti« svoje vrtove, se na njih razraste različen plevel. V takšno površino spomladi ne moremo sejati ali presajati sadike. Zato je prekopavanje je najenostavnejši način, da dobimo gola tla za setev in presajanje zelenjave. Prvo kot prvo, na vrtu nikoli ne sme prevladati plevel. Tako vedno ohranjamo površino, ki je kadarkoli pripravljena za setev in presajanje. Da je pa še poleg tega zastrta, pa se na vrtu brez prekopavanja poslužujemo različnih zastirk, ki jih bomo spoznali malo kasneje.

  1. Da v tla vdelamo gnoj

Gnojenje s svežim gnojem, ki je mimogrede po najinem mnenju napačen način gnojenja, zahteva, da ga vkopljemo v tla. Saj v njega ne moremo sejati in saditi semena, kot lahko to počnemo na zemlji ali kompostu.

  1. Ker vsi tako počnejo

Tudi midva na začetku nisva vedela drugače. Takšna pač je takšna vrtnarska folklora, da se vrt vsako leto vsaj enkrat preštiha. Pri nama je 30. 1. 2014, ko sva začela z vrtnarjenjem, sosed s plugom zaoral travnik, ker tudi nisva poznala boljšega načina. Od prve zelo slabe sezone sva se veliko naučila in od takrat tla niso bila nikoli več prekopana. Danes že 6. leto vrtnariva brez prekopavanja.

vrt brez prekopavanja

Kako to počneva na Vrtu Obilja?

Boljše poznavanje delovanja tal spremeni naš odnos in delo na vrtu. Zavedanje, da je potrebno za tla skrbeti 365 dni v letu in ne le takrat, ko jih potrebujemo, spremeni vse. Ko tal ne prekopavamo in jih zastiramo z zastirkami iz organskim materialov, prej našteti razlogi za prekopavanje postanejo nepomembni.

  1. Tla sama postanejo trajno rahla

Ko organski material zgolj polagamo na površino tal, se le ta veže z mineralnimi delci v zemlji v trajne glineno-humusne delce. Tako ustvarjamo pozitivno okolje za koristne mikroorganizme v tleh  in posledično dvigujemo raven humusa v tleh. Glinena tla postanejo bolj rahla, peščena pa bolj kompaktna. Tako kot v gozdu, kjer na različnih tipih tal nastanejo rahla in rodovitna tla brez prekopavanja.

  1. Manj je pleveli

Zemlja v globini torej vsebuje ogromno semena pleveli, vendar jih na vrtovih brez prekopavanja vsako leto vzklije bistveno manj, ker jih iz globin nismo dvignili na površje. Torej svežih semen plevela ne prinašamo na površino tal, trajnega plevela pa sva se na najinem zelenjavnem vrtu z rednim odstranjevanjem tudi že znebila.

  1. Tla so vedno pripravljena za setev in presajanje

Ja, najina najljubši organski material za zastiranje tal je kompost. To je prhek, humusu podoben material, ki nastane pri kompostiranju organskega materiala. Ko na tla razgrnemo kompost, lahko v njega kadarkoli sejemo in sadimo, enako kot smo navajeni v gola tla. Ker imamo tla hkrati zastrta zmanjšamo potrebo po zalivanju. Tla z več organskega materiala pa zadržijo v tleh tudi veliko več vlage.

  1. Kompost kot gnojilo

Kompost je tudi boljše organsko gnojilo za rastline kot gnoj, ki ga čisto nič ne vdelujemo v tla. Zgolj zastrt po površini, tla zaščiti, hrani mikroorganizme in deževnike, ki organsko snov vlečejo v globino in za nas »prekopavajo« in rahljajo tla. Kompost lahko nastane tudi iz živalskega gnoja, a mora se pravilno skompostirati, da v njem že kalijo semena rastlin in tudi uspešno rastejo.

  1. Drzni si biti drugačen

Dajte si svobodo na svojem vrtu poizkusite delati stvari drugače. Predvsem pa postavljajte temeljna vprašanja stvarem, ki se jih počne pač zato, ker se jih tako počne. Preizkusite načine priprave tal brez prekopavanja sami, ki jih že ves čas predstavljava na spletni strani in drugje na spletu.

Vrt Obilja galerija

Kako začeti?

Glavni namen vrtnarskega portala www.vrtobilja.si je na podlagi prakse podati napotke, kako ustvariti rodovitna vrtna tla brez prekopavanja, z uporabo zastirk iz organskih materialov. Tako lahko z manj dela pridemo do izjemno produktivnega sonaravnega vrta. Konkretni napotki nagovarjajo, da jih čimprej preizkusimo v praksi. Vrtnarjenje je način življenja in z delovanjem na vrtu lahko dobro razumemo, kako deluje Narava.

Veliko temeljev za uspešno rast rastlin in predvsem konkretnih postopkov za pripravo tal brez prekopavanja, je podanih v knjigi Štihanje? Ne, hvala.

Dva postopka priprave tal, ki ju izvajava na Vrtu Oblija, sta predstavljena spodaj. Po prvem postopku vrt na novo, je bil februarja 2017 pripravljen celoten (že obstoječi) 250 m2 velik vrt. Sedaj naprej pa se vsako leto grede pripravlja po postopku s kompostno zastirko oziroma dopolniva do vrha dvignjene grede.

S kompostno zastirko

Konec oktobra oziroma na začetku novembra poberemo pridelke. Na površino že obstoječih gred naložimo 3-5 cm komposta, na vrtne poti pa 10 cm slame ali 5 cm lesnih sekancev. Tako pripravljeno gredico pustimo do pomladi. Pred prvo setvijo gredo večkrat z grabljami ali nihajno motiko okopljemo, da razbijemo večje kompostne grude in s tem tudi preprečimo rast enoletnih pleveli. Nato direktno v kompost sejemo ali sadimo. Posajeno oz. presajeno dobro zalijemo in po potrebi pokrijemo z vrtno kopreno. Tekom sezone v poletnih mesecih okoli velikih rastlin dodamo poletno zastirko (3-5 cm kompostne zastirke ali 10 cm zastirke iz svežih organskih materialov). Pri manjših rastlinah počakamo na pobiranje in pred drugim posevkom dodamo 2-5 cm kompostne zastirke ali 10 cm sveže organske mase. V kompost lahko direktno sejemo in sadimo, v svežo organsko maso ne. Na potke redno dodajamo slamo ali sekance, da ohranjamo obilno zastirko tudi na poteh. Po koncu sezone, grede ponovno pripravimo po istem postopku.

S kompostno zastirko tla oživimo, obogatimo s hranili, zaščitimo pred zunanjimi vremenski vplivi, zaščitimo pred sušo, zatremo pleveli in na voljo imamo površino, v kateri semena bolje klijejo in se sadike dobro ukoreninijo. Z vsakim letom bodo tla bolj rahla in rodovitnejša, ko tla pripravljamo po tem postopku.

Priprava gred s kompostno zastirko jeseni 2018
Priprava gred s kompostno zastirko jeseni

Vrt na novo

Konec oktobra zadnjič pokosimo travo in jo pustimo ležati. Na površino bodočih gred in vrtnih poti kar preko pokošene trave zložimo več plasti recikliranega papirja ali karton, da preprečimo rast trajnih pleveli. Nato na grede položimo 10 cm kompostne zastirke, na poti pa 15 cm slame ali 10 cm sekancev. Tako pripravljeno gredico pustimo do pomladi. Pred prvo setvijo gredo večkrat z grabljami ali nihajno motiko okopljemo, da razbijemo večje kompostne grude in s tem tudi preprečimo rast enoletnih pleveli. Nato direktno v kompost sejemo ali sadimo. Posajeno oz. presajeno rastlino dobro zalijemo in po potrebi pokrijemo z vrtno kopreno. Tekom sezone v poletnih mesecih okoli velikih rastlin po potrebi dodamo poletno zastirko (3-5 cm kompostne zastirke ali 10 cm zastirke iz svežih organskih materialov). Pri manjših rastlinah počakamo na pobiranje in pred drugim posevkom po potrebi dodamo 3-5 cm kompostne zastirke ali 10 cm zastirke iz sveže organske mase. V kompost lahko direktno sejemo in sadimo, v svežo organsko maso ne. Na vrtne poti redno dodajamo slamo ali sekance, da ohranjamo obilno zastirko tudi na poteh. Po koncu sezone, nekje konec oktobra pripravimo grede po postopku s kompostno zastirko.

Nove gredice oblikovane zelo hitro in enostavno. Manjka le še zastirka na vrtih poteh
Nove gredice oblikovane zelo hitro in enostavno. Manjka le še zastirka na vrtih poteh

Zakaj tako debela zastirka?

V Naravi tla nikoli niso gola, vedno na njih rastejo rastline ali so zastrta z organskim materialom, da tla ohranjajo vlažnost, zračnost, stabilno temperaturo in s tem življenje. V gozdu so korenine mogočnih dreves prisotne tik pod listjem in gozdno črnico, da srkajo hranila. Tako mogočnih dreves niti nihče ne zaliva. Med drugim pa je zelenjava tudi zelo "požrešna" rastlina in zahteva dovolj hranil, ki jih v vrtna tla vnesemo na tak način.

Kaj pa če nimam toliko komposta?

Večje količine komposta nimamo vedno pri roki, še posebej ko začnemo iz ničle in moramo tla pospešeno obogatiti. Organskega materiala, ki ga lahko sami spremenimo v kompost, je dovolj za vse vrtnarje tega sveta. Le začeti je treba.

To je brezveze, toliko komposta je razsipavanje z materialom ..

Brez nič ni nič. Gnojenje z umetnimi gnojili, suhimi konjskimi peleti ni ne vem kaj prida, če jih je potrebno vsako leto kupovati in po desetletju uporabe so tla še vedno ista kot so bila na začetku, če ne še bolj osiromašena. Po redni obilni zastirki se v zemlji zgodi pravi čudež - zemlja je rahla, trajno rodovitna, manj občutljiva na sušo, .. Dolgoročno je občutno ceneje. Pomislimo še na nekaj. S podiranjem dreves, da se ogreva ena hiša, se porabi nekje 15 m3 lesa. Recimo, da je pri pripravi teh drv ostalo še nekje za 5 m3 vej, listja in žagovine, ki se zdrobljeno lahko skompostira v enem letu in ta kompost uporabljamo na vrtu. Ko smo že pri ostankih pri pripravi drv .. Vse veje, liste in žagovino mečemo na kupe v gozdovih ali pa še huje - jih KURIMO! Kurjenje organske mase, je naš nekdanji komisar za okolje v EU Janez Potočnik zelo obtoževal in se boril za boljšo uporabo ostanka lesne mase. Ob "brezveznem" kurjenju se ogljik iz lesa sprošča v zrak kot ogljikov dioksid in je toplogredni plin. S kompostiranjem ga vežemo v tla in ohranjamo v zemlji, kot to počne Narava. Pri uporabi živalskih kompostov proces bogatenja zemlje pospešimo. Kompost vedno samo položimo povrhu gredic, kot opisano v postopkih vrt na novo in s kompostno zastirko.

Srce me je bolelo, ko so pred leti ob reki Savi urejali brežino in sekali drevesa za nove hidroelektratne tako, da so celotna drevesa zmleli in po tekočem traku metali v reko. Takrat še nisem vrtnaril, a sem čutil, da nekaj ni prav. Na tone in tone popolne organske mase, ki bi se čudovito skompostirala ali pa takoj uporablja v sadovnjakih, vrtovih in njivah kot zastirko, so zmleli in odvrgli v reko!

Na vrtnih poteh so lesni sekanci.
Na vrtnih poteh so lesni sekanci.

Kaj pa velike površine, tam to s kompostom več kot očitno ne gre, ker bi ga potrebovali preveč?

Jasno določena meja med pridelovanjem hrane na vrtu ob hiši in na njivi je bila začrtana že v preteklosti. Tehnike priprave tal, načini vzgoje in predvsem namen so se močno razlikovali. V današnjih časih sta se ta dva načina pridelave hrane popolnoma pomešala in potrebno je ponovno postaviti jasno mejo. Fokus pri vrtnarjenju je ustvariti univerzalno rodovitna tla na katerih istočasno raste 50, 100 ali več različnih rastlin zelenjave! Za velike površine je čudovita veda Biodinamika, ki oživlja in hrani tla na drugačen način in z veliko zelene oziroma žive zastirke. Živo oziroma zeleno zastirko lahko uporabljamo tudi na vrtu, vendar je kompost vedno prva izbira. Vsem kmetovalcem toplo predlagava ogled naslednje video vsebine: https://goo.gl/5qATim

Sedaj me malo bolj zanima. Kako naj začnem?

Veliko temeljev za uspešno rast rastlin in predvsem konkretnih postopkov, za pripravo tal brez prekopavanja je podanih v knjigi Štihanje? Ne, hvala, kjer so podani čisto vsi odgovori na vsa odprta vprašanja pri pripravi tal brez prekopavanja. Ali pa podrobno prebrskajte celoten spletni portal, naju spremljajte na Facebooku ter Instagramu in boste prav tako dobili konkretne informacije o sonaravnem vrtnarjenju brez prekopavanja.

Pa veliko lepih trenutkov na vrtu želiva! 🙂


 

Robert Špiler