Matic Cizel #1 - Nasveti za vzgojo paradižnika in skrb za 1500 sort

Matic Cizel je psiholog zaposlen v zdravstvu in gojitelj ter zbiratelj paradižnikov. Več let je že aktiven pri zbiranju semen in danes njegova zbirka šteje več kot 1500 sort. Semena neguje sam na svojih vrtovih v Krškem. Svoje znanje in izkušnje predstavlja na spletni strani www.paradiznik.si, kjer je še do pred kratkim prodajal najbolj posebne in priljubljene sorte paradižnika. Z Maticem sva se pogovarjala o vzgoji paradižnika od sadike do pridelka in semena. V pogovoru je podal preizkušene recepte za krepitev in zaščito paradižnikov. V zadnjem delu pogovora, pa sva se dotaknila tudi semenarstva nasploh.

Matic Cizel (www.paradiznik.si)

Pogovor lahko poslušate tudi na kanalih Youtube, Soundcloud in Facebook.
V bodoče bodo pogovorne oddaje objavljene tudi na Apple in Google Podcasts.


 

ČASOVNICA
  • 00:55  Matic predstavi svoj vrt
  • 02:52  Vrtnarski začetki
  • 05:20  Kje vse goji paradižnik in začetki gojenja
  • 07:00  Obstojnost semen in pravilno shranjevanje
  • 08:14  Zgodba o www.paradiznik.si
  • 10:31  Vzgoja sadik in pikiranje
  • 16:50  Presajanje sadik na prosto in utrjevanje
  • 20:02  Čas presajanja paradižnika
  • 23:51  Postopek pri presajanju sadik
  • 28:31  Nega paradižnika na prostem
  • 34:05  Preventiva pri paradižniku in pripravki
  • 42:13  Prepoznavanje bolezni na paradižniku
  • 45:37  Pobiranje plodov in sezona paradižnika
  • 46:58  Vzgoja paradižnika v rastlinjaku
  • 52:04  Vzgoja paradižnika v loncih
  • 56:59  O različnih sortah paradižnika
  • 1:01:37  Sorte paradižnika glede na namen uporabe
  • 1:06:30  O križanju paradižnika in sortni čistosti
  • 1:08:15  Izbira plodov iz katerih želimo shraniti seme
  • 1:09:25  Fermentacija semen in pravilno shranjevanje
  • 1:13:00  Kako je prišel do tako bogate zbirke semen
  • 1:14:06  Kam gre razvoj sort in semenskega materiala
  • 1:18:23   www.paradiznik.si čaka na novega lastnika
  • 1:21:28  Kje pri vzgoji paradižnika se še želi izboljšati

Pripravek iz mleka

Namen: utrjevanje, krepitev in odpornost rastlin, oskrba s kalcijem (tudi pri gnilobi spodnjega dela plodu). Mleko nima kurativne funkcije!

Priprava: mleko in vodo mešamo v razmerju 1:1 za folirarno uporabo (škropljenje), v enakem ali manjšem razmerju za zalivanje.

Uporaba: škropimo zjutraj, po rastlini in listih. Uporabimo lahko tudi na drugi zelenjadnici in rastlinah. Uporabno je tudi mleko v manjšem razmerju, ko nam ta ostaja v tetrapaku in ga dodamo vodi za zalivanje.


Bio sodin fungicid

Namen: ta naraven fungicid uporabljamo za zatiranje antraknoze, zgodnje oblike paradižnikove plesni, paradižnikove plesni in pegavosti ter tudi sive plesni – pepelovke. Uporabljamo preventivno in kurativno, pri zgodnjih oblikah bolezni.

Priprava: Za ta vsesplošni fungicid potrebujemo:

  • 5l vode
  • 1-2 jušni žlici sode bikarbone (ne polna žlica, temveč zravnana)
  • 2 in pol jušne žlice kateregakoli rastlinskega olja
  • 1/2 jušne žlice otroškega mila

Vse skupaj dobro premešamo in prelijemo v škropilko. Škropivo je pripravljeno. Med škropljenjem redno stresamo škropilko, da se sestavine med seboj ne bi ločile.

Uporaba: rastlino temeljito poškropimo z zgornje in spodnje strani listov, poškropimo pa tudi tla pod rastlino. Postopek ponavljamo pred in po deževnem obdobju, ko je možnost pojava glivičnih obolenj največja oz. preventivno 1x na teden. Po uporabi temeljito operimo škropilnico, saj je pripravek lepljiv!


Fermentacija in spravilo semen paradižnik

S tem postopkom shranjena semena imajo višji odstotek kaljivosti, dobro kalijo tudi po več kot petih letih od spravila.

Za spravilo potrebujemo:
- plodove,
- lončke; npr. jogurtove,
- pisalo,
- cedilo (sito)
- papir.
Izberemo optimalne plodove (večje plodove s karakteristikami željene sorte). Semena z nožem ali žličko izdolbemo v lonček. Ne shranjujemo semen iz obolelih, za sorto nenavadnih ali premalih plodov. Po potrebi dodamo nekaj vode, da je tekočine v lončku dovolj in ne bo izhlapela. Sorto označimo, 1 lonček naj bo 1 sorta. Lončke prestavimo v temnejši prostor in pustimo 3 dni da fermentirajo. Po želji jih prekrijemo, da ne bodo polni mušic. Na površini se po kakšnem dnevu pojavi nič kaj privlačna sluz in smrad - znak, da delamo OK.
Po treh dneh (dan več ne igra vloge) vsebino lončka speremo pod sitom. Morebitno debelejšo sluz lahko fizično odstranimo, manjše delčke mesa ali umazanije pa preprosto potlačimo s prstom. Semena pod sitom še operemo z vodo.
Semena prestavimo na list / karton in jih imensko označimo. Sušimo jih 1 - 2 tedna - zavarovana naj bodo pred neposredni soncem. Posušena semena zdaj spravimo, najbolje v plastične zip vrečke, kjer bodo neprodušno zaprta in zavarovana pred vlago.

Opis pripravkov je povzet iz pogovora in strani www.paradiznik.si.