2. januarja, 2019

Špinače ni nikoli preveč

Ogledov: 7.435

S prvo setvijo špinače konec marca in drugo konec avgusta imava pridelek vse skupaj 8 mesecev in to predvsem v hladnejših mesecih, ko ni izobilja druge zelenjave.

Spomladanska špinača

Spomladi je špinača rastla na 4 gredah velikosti 6 m2, kar pomeni vse skupaj okoli 24 m2. Obtrgujeva sveže mlade liste za solate, večje liste za omake in viške pridelkov blanširava ter zamrzniva. Za špinačo sva v sredini in konec maja presadila plodovke. Tako je špinača služila kot predposevek pred glavno kulturo na gredi.

Jesenska špinača

Pozno poleti pa sva špinačo posejala na prazna mesta za pobranim nizkim fižolom in rdečo peso. Te rastline dajejo pridelek še danes in tako bo vse do konca meseca marca.

Katere sorte in kako jo sadiva

Ker je špinače veliko, je ne vzgajava iz sadik, temveč semena direktno sejeva na gredo. Med vrstami je okoli 20 cm razmaka, v vrsti pa so si rastline zelo blizu (nekje pade več semena, drugje manj).

Enake sorte špinače se lahko seje spomladi, kakor tudi jeseni. Sva pa opazila, da je za avgustovsko setev primernejša sorta "Butterflay" ter za marčevsko setev "Matador" ali "Gama" (semena Bingenheimer).

Več o vzgoji špinače: ŠPINAČA VZGOJA

Jesenska špinača Buterfly — Jesenska špinača Butterflay

Robert Špiler Shranjevanje pridelkov Avgust Februar Marec September Špinača

10. maja, 2017

Špinača

Ogledov: 20.881

Špinača je čudovita listna zelenjava, ki poveča izbiro svežega zelenja tudi v zimskih mesecih, saj je izrazito zimska rastlina. Vrtne grede zapolni, ko bi drugače bile prazne. Je široko uporabna, saj mlade liste uporabimo sveže v solatah, starejše pokuhamo za omake in viške pridelkov blanširamo ter zamrznemo. Sejemo jo dvakrat v sezoni, zgodaj spomladi in jeseni, a nikoli poleti, saj uide v cvet. Na vrtovih se pojavlja tudi novozelandska špinača (Tetragonia tetragonioides), ki jo vzgajamo na povsem drugačen način.

Osredotočili se bomo na vzgojo navadne špinače, ki je hitrorastoča, njen način rasti pa nam omogoča postopno nabiranje pridelka. Z dvema neposrednima setvama špinače pridobimo več kot 7 mesecev svežega pridelka!

Na vrtu je v hladnejših mesecih, ko najbolj cenimo svežo zelenjavo. Prvo setev opravimo v sredini marca, drugo od konca avgusta do najkasneje sredine septembra. Setev ne ponavljamo. Lahko vzgojimo sadike, če bomo na vrt posadili zgolj nekaj rastlin, a gre špinača iz sadik (spomladi) hitreje v cvet. Enake sorte sejemo spomladi in jeseni.

Ker je špinača na Vrtu Obilja izredno priljubljena (grede zaseda najdlje od vseh ostalih rastlin), jo zelo dobro poznava. V praksi se je pokazalo, da sta za marčevsko setev primernejši sorti Matador in Gammason, ki začneta cveteti kasneje. Za avgustovsko setev se za odtenek bolje obnese sorta Butterflay, ki čez zimo tvori lepše liste.

Špinača vzgoja - kdaj in kako sejati

Neposredna setev na gredo

Špinačo sejemo na gosto v vrste neposredno na gredo, ki smo jo pred setvijo okopali ter odstranili plevel. Z medvrstno razdaljo (približno) 17,5 cm jo na gredo širine 75 cm sejemo v 4 vrste, na gredo širine 100 cm pa v 6 vrst.

Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Jarke izdatno zalijemo (tudi marca) z vrtno zalivalko brez razpršilca. V roko si nasujemo večjo količino semena, ga s prsti druge roke zajamemo ter sejemo tako, da ga rahlo spuščamo med prsti. Idealno je, da seme pade na približno vsakih 2 do 5 cm. Gostejših setev kasneje praviloma ne redčimo, zato se čim bolj držimo priporočila, da seme pade najbolj gosto na 2 centimetra. Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Vse vrste ali celo površino pohodimo, da semena dobijo stik z zemljo oz. s kompostom. Brez skrbi, semen ne bomo poškodovali.

Celo gredo takoj neposredno pokrijemo z vrtno kopreno. Kakršen koli strah zaradi pozebe v spomladanskih mesecih je pri špinači odveč; koprena le prej otopli tla in zaščiti mlade rastline pred vetrom.

Drugo setev v avgustu uskladimo s setvijo motovilca, saj je postopek pri obeh enak. Pri špinači je razlika med marčevsko in avgustovsko setvijo v tem, da slednje setve na koncu ne pokrijemo s kopreno, temveč s kartonom, papirjem, z juto lahko tudi z lesenimi deskami. Torej s ploskovno zastirko, ki ne prepušča svetlobe in ohranja vlago v tleh. Vrtna koprena prepušča svetlobo, ki tla hitreje izsuši. Najbolje se obnese karton, ki ga obtežimo s kamni ali opeko.

Karton pustimo na gredi, dokler ne vidimo prvih vzkaljenih semen, nato ga seveda takoj odstranimo, kar je lahko že štiri dni po setvi. Ko odstranimo karton, gredo dobro zalijemo in jo naslednjih 10 dni vsakodnevno zalivamo, da se špinača dobro ukorenini. Vlažna tla so ključna pri pozno poletnih setvah, saj jih sonce presuši in pregreje.

Ker špinača odlično prezimi na prostem, je ne sejemo v rastlinjak. Ne zato, ker ne bi uspevala, ampak za to, da imamo tam dovolj prostora za ostale rastline, ki mraza ne prenašajo tako dobro.

Vzgoja iz sadik

V tem primeru sejemo dva do tri semena v srednje sadilne enote konec februarja. Špinače praviloma ne pikiramo. Sejemo v že navlažen substrat in nato posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Semena pokrijemo in lahko vzklijejo že v štirih dneh. Če so v isti sadilni enoti vzklila vsa semena, jih pustimo kot skupke. Nato skrbimo za vlažen substrat in zalivamo vsak drugi dan. Vzgajamo jo poleg ostalih sadik, ki jih v istem času vzgajamo na svetlem pri temperaturi med 18 in 22 °C.

Za presajanje na prosto je špinača pripravljena v 30 do 35 dneh, ko razvije 2 do 4 prave liste. Pred tem jo 4 dni utrjujemo na prostem. Presajanje sadik na prosto poteka konec marca ali v začetku aprila. Špinačo sadimo na razdalji (približno) 17,5 cm med vrstami in na vsakih 10 cm v vrsto presadimo sadiko. Tako gosto jo sadimo zato, ker bomo redno nabirali njene liste. Avgusta sadike vzgojimo po istem postopku, le da jih vzgajamo na prostem in sadilno jamico pred presajanjem izdatno zalijemo ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla.

Sadilno sosledje

S špinačo zasejemo grede zgodaj spomladi, preden na to mesto presadimo paradižnik, papriko, feferone, jajčevce, bučke, kumare, fizalis ali posejemo fižol. Špinača je najboljši predposevek pred glavno poletno zasaditvijo, saj raste v času, ko bi bila drugače greda sicer popolnoma prazna. Spomladi dobro raste na isti gredi s čebulo in korenčkom.

Konec avgusta jo sejemo na izpraznjene grede. Najbolje za čebulo, česnom, rdečo peso, grahom ali nizkim fižolom. Ker špinačo sejemo istočasno kot motovilec in rukolo, jih lahko skupaj kombiniramo na isti gredi.

Nega

Zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo. Na rastlinah ostane vse do konca aprila, ko jo odstranimo.

Hkrati preverimo gredo in odstranimo morebiten plevel. Skrb za čisto gredo se nam bo obrestovala pri nabiranju pridelka. Zalivanje ni potrebno, saj so tla pomladi dovolj vlažna.

Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Pri špinači jo še zajamemo pri nabiranju in imamo potem nepotrebno dodatno čiščenje. Zato je najbolje, da špinačo sejemo v kompostno zastirko, ki tla tudi ščiti.

Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Kasnejše pletje si prihranimo tako, da gredo dobro okopljemo in oplevemo pred setvijo.

Setev avgusta zalijemo, ko odstranimo karton. Nato še najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Kasneje je dovolj, da gredo v septembru izdatno zalijemo enkrat tedensko, če ni dežja. Špinača zdrži temperature do –25 °C, a jo vseeno oktobra pokrijemo z vrtno kopreno. Rastline ščiti pred vetrom in nam koristi pri nabiranju, saj ob nekaj centimetrih snega kopreno odkrijemo in že nabiramo čist pridelek. Špinača bo brez težav prezimila do pomladi.

Izzivi in nevšečnosti

Špinača ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav. Luknje na listih niso nikoli tako velike, da bi bil pridelek uničen ali neužiten. Pri špinači vsekakor velja slavni rek: »Sem zimski vrtnar, mi za škodljivce ni mar,« saj je pozimi mraz največja nevšečnost, da vrtnarja pri nabiranju pridelkov zebe.

Pridelek

Spomladanske setve pobiramo od sredine aprila do začetka junija, jesenske pa od začetka oktobra do marca naslednje leto. Nabiramo že 7 do 15 cm velike liste. Hitra tehnika nabiranja gosto zasajene špinače v vrstah nam prihrani veliko časa. Z roko naenkrat zajamemo šop špinačnih listov in jih z nožem odrežemo približno 3 cm nad tlemi. Tako ohranimo srčiko posamezne rastline nepoškodovano in iz nje poženejo novi listi. Odrezana listna stebla pustimo na rastlini. Na takšen način pridelek z ene grede oz. rastline poberemo tri do petkrat. Obiranje posameznih (zunanjih) listov je tudi možno, a je pri manjših listih zelo zamudno.

Ko začne rastlina rasti v višino in pripravlja nastavke za cvetenje, še zadnjič poberemo vse liste (brez cvetnega stebla).