Vrt Obilja, 6. 4. 2018

5 nevšečnosti, težav in neuspehov v začetku aprila 2018

Ker v življenju ni nič popolno, še posebej pa ne pri vrtnarjenju, želiva predstaviti napake in težave s katerimi se to srečujeva pri vzgoji zelenjave. Opažava pa, da preveč vrtnarjev žal vidi samo težave in probleme, ne pa rešitve, ki izboljšajo samo delo na vrtu in seveda povečajo pridelek. Zato so v tej rubriki vedno podane tudi konkretne rešitve ali načini, kako bi lahko situacijo izboljšali.

V začetku aprila se je zbudila pomlad in z njo tudi nekaj starih ter novih problemov in nevšečnosti, ki so del vrtnarjevega vsakdana. Prva dva tedna tedna v aprilu so nama živce krajšali naslednji problemi.

1. Bramor, krt in voluhar

Prijateljska vez z bramorjem je enostranska. Midva nisva njegova prijatelja, on pa kar naprej hodi na obisk. Na vrtu je prisoten od samega začetka najinega vrtnarjenja (tudi ko še nisva zastirala in uporabljala komposta - nesrečni začetki vrtnarjenja) in tudi letos zrači tla ter obgrize mlade presajene sadike. Ne veva, zakaj mu teknejo vse kapusnice - brokoli, zelje, cvetača, kolerabica. Lansko leto sva situacijo reševala s presajanjem sadik na grede v plastične lončke, katerim odreževa dno in prereževa po dolžini, da se lahko kasneje korenine razširijo. To je zelo učinkovito, a zamudno delo.

Trojanski zid proti bramorju :)
Trojanski zid proti bramorju 🙂

Voluharja že eno leto in pol ni bilo na vrtu. Dvema sibirskima borovnicama pa je letos spomladi popolnoma ošilil korenine, tako da je zelo, zelo, zelo nevarno blizu korenčka, čebule, krompirja in ostali zelenjavi na vrtu. To bo še zanimivo.

Letos je krt prvič začel svoje rove kopati po vrtu. Lansko leto je puščal krtine na zelenici in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se potopi še pod vrt. Krt pa zelo rad poleg deževnikov pohrusta tudi bramorje! Pa da čisto vse bramorje ulovi in voluharja prežene, mu postaviva spomenik, čeprav tu pa tam pusti kakšno krtino za seboj in poje še nekaj deževnikov!


Kaj bova naredila? Sadike kapusnic, kot že rečeno, presajava objem plastičnih lončkov. Za bramorja pa sva ravnokar nabavila homeopatski pripravek in posebne glive , ki ustvarjajo okolje, ki mu ne odgovarja. Lani sva za bramorjeve sonaravne "rešitve" zapravila skoraj 200 €. Letos čutiva v dvanajsterniku, da bo nekaj pomagalo. 🙂


2. Sadike solate in kapusnic so zastale

Sadike kapusnic in solate niso bile tako lepe kot lani. Preveč sva stisnila substrat v celicah na sadilnem platoju in preveč zalivala. Tako so rastline obstale v rasti. To se je zgodilo, ko sva dala sadike na utrjevanje na prosto, ko jih nisva imela več tako pod nadzorom in jih skoraj vsak dan zalivala.

Najslabše sadike solate oz. tržakega solatnika.
Tole so najslabše sadike solate oz. tržakega solatnika.

Kaj bova naredila? V bodoče bolj previdna pri "stiskanju" substrata v sadilnih platojih in pri zalivanju sadik!


3. Premalo prostora na vrtu za zeleno, rdečo peso in peteršilj

Na vrtnem načrtu je bilo premalo prostora za rdečo peso, gomoljno zeleno in peteršilj. Torej, že v začetku sezone je postalo jasno, da vrtni načrt nikakor ni popoln. Bo pa z vsakoletnimi praktičnimi izboljšavami vedno boljši in boljši. 😉


Kaj bova naredila? Te rastline bova presadila izven glavnih gred. Rdeča pesa je že na testni gredi, peteršilj bo družbo delal špargljem, gomoljna zelena pa si bo še morala nekje izboriti svoje mesto.


4. Mravlje ob leseni stranici dvignjene grede

Lesna obroba dveh dvignjenih gred je idealno zatočišče za mravlje. Hočeš ali nočeš, one bodo prišle. Zaenkrat ne delajo škode, velikokrat pa se spravijo na mlade sadike in obgrizejo steblo, kar vodi v propad sadike. Mravlje so pastirji ušem in jih rade popasejo po naših rastlinah.

Mravlje obožujejo okvir dvignjene grede.
Mravlje obožujejo okvir dvignjene grede.

Kaj bova naredila? Na robove gredic bova ob suhem vremenu potresla diatomejsko zemljo. Preverjeno deluje. Ko jo spere dež, je treba ponovit. Več o diatomejski zemlji: Diatomea Agro support


5. Slak se je tudi že zbudil!
Slak se iz kompostne zastirke zelo enostavno v celoti izpuli.
Slak se iz kompostne zastirke zelo enostavno v celoti izpuli.

4 leta sva napačno odstranjevala slak. Vse izpuljene korenine sva puščala na vrtnih poteh, ki pa jih seveda zastirava. Napaka! Slak se je tako razraščal nazaj in je edini trajni plevel, ki še vztraja na najinem vrtu. S tem, ko so tla na vrtu z vsakim letom bolj rahla, je tudi veliko lažje izpuliti korenine v celoti!  


Kaj bova naredila? Vse odrezane (z nihajno motiko) in izpuljene korenine bova nabirala v kantico in jih odnesla na kompostni kup. Tam se bodo korenine skompostirale in ne bo več problemov. Če slučajno ne bo kantice v bližini, bo izpuljen slak letel na zelenico. Pa naj se tam ukorenini, če si upa!


Se beremo kmalu!

Robert Špiler Neuspehi