Pri nas doma imamo vrt že zelo dolgo časa in v zadnjih letih tudi sam veliko pomagam svoji mami pri delu na njem. Velik je dobrih 100 m2. Zadnja leta sem predvsem štihal in pa pomagal pri zalivanju ter tudi pri pobiranju pridelka.

No, letos in sicer v začetku marca pa sem čisto po naključju na Facebooku videl filmček o Vrtu Obilja in takoj sem si rekel, da bo vrt na takšen način tudi pri nas (če ne sedaj, pa enkrat v prihodnosti), saj ima ogromen dolgoročni potencial, in tudi če letošnje leto slučajno ne bi bilo v redu, sem si rekel, da bo pa dolgoročno zagotovo pravi način. No, takoj sem s tem seznanil očeta in mamo in onadva sta bila praktično takoj za stvar. Naročil sem še knjigo Štihanje? Ne, hvala in prebral čimveč člankov na portalu Vrt Obilja.

Takoj sem gledal kje bi lahko dobil kompost in rešitve so kar prihajale same od sebe, kot da je bilo vse to usojeno. 😛 Nekaj komposta smo imeli doma od kokoši in koz, katere je imel oče včasih, nekaj pa smo ga kar kupili. Veliko večino pa smo nakopali na parceli, kjer je in še vedno ima oče drva (hlode), kateri se razžagajo in tam ostane ogromno žaganja in kosov lesa, ki pa so se skozi leta skompostirali.

Nato smo na bližnji žagi prišli tudi do lesnih sekancev, tako da sva z mamo oblikovala gredice in začela z nanašanjem materiala na gredice in na potke.

Nato smo sproti sejali in urejali preostanek vrta in v tem času je del vrta (kjer je bil prvi posevek) v 10. dneh praktično eksplodiral. Česen, šalotka, peteršilj in grah so zrasli kot bi bili na steroidih. In potem tudi krompir, fižol sta zelo hitro pognala iz zemlje. Tudi sadike iz dneva v dan zrastejo za malo več in je res kar užitek gledati. Je pa še veliko dela s plevelom (ki skladno z rastlinami raste kot gobe po dežju), kar je bilo seveda pričakovano in pa na nekaterih delih ne raste tako kot bi moralo (upamo da bo naslednja leta bolje zaradi obogatitve zemlje s kompostno zastirko). Smo si pa že uredili konjski gnoj za kompost za naslednje leto tako da bo še boljše vse skupaj.

Zaenkrat s škodljivci ni težav. Sem in tja pride kakšen polž in pa na enem delu vrta je krt, ki pa kot kaže ne dela težav… Vidne so le krtine, rastline pa še vedno lepo rastejo naprej. Zemlja je v globini lepo vlažna in ni potrebno zalivati vsak dan.

Naredili smo tudi eno dvignjeno gredo, kamor smo vsadili jagode in zaenkrat dobro kaže glede na lego grede, kamor ne pride veliko sonca.

Za konec naj povem, da je takšen način vrtnarjenja izredno zadovoljujoč in sproščujoč in jaz se kar veselim naslednjih let, ki bodo, vsaj mislim tako, le še boljša od letos, pa že letošnje leto je daleč nad pričakovanji. Tak način vrtnarjenja priporočam vsakemu, saj je logičen in tako prispevaš k bogatenju zemlje in je ne uničuješ. Mogoče je začetek malo težek, še posebej če nimaš vseh sestavin takoj na voljo, pa vendar mislim da dolgoročne koristi močno pretehtajo tisto eno ali dve leti, ki ju potrebuješ da vse lepo zaženeš.

Jošt Kromar,
Dolenja vas, 12. 5. 2018