Vaši vrtovi #14 - Simona Lipovšek, Izlake

 

Njiva s kromprijem
Njiva s kromprijem v celoti zastrta s senom.

Vrtnarjenja me je naučila mama. Živeli smo v bloku in imeli smo njive v najemu. Že ko sem bila majhna, me je vedno peljala s seboj. Njiva je bila najprej moje igrišče, potem sem pa že imela svojo gredo z jagodami in česnom. Sedaj živim na kmetiji in površin za pridelovanje zelenjave imam dovolj, si pa seveda želim čim bolj olajšati delo.

Njiva s krompirjem

Že lansko leto me je mikalo zastreti celotno njivo s krompirjem, pa ni šlo brez podpore domačih. Letos so se mi sanje uresničile in res smo skupaj z otroci, krompir najprej opleli, osuli in tudi kompletno zastrli. Ob strani sem posejala vrsto ajde in koruze. Ajda naj bi privabila naše strune, tako naj bi bil krompir lepši. Vsako leto ga posadimo na novo površino in prejšnjo zasejemo s deteljo. Zaenkrat se krompir odlično počuti, seveda pa bomo videli konec avgusta ali je tudi ajda pripomogla k bolj zdravem krompirju.

Visoki gredi

Ob hiši imam tudi dve visoki gredi, na katerih pridelujem zelenjavo in začimbe. Višjo uporabljam že 10 let in sem jo že enkrat prenovila. Na začetku je bila to "visoka greda", narejena v globino, brez stranskih opor. Na njej sem v glavnem pridelovala jušno zelenjavo. Pet let nazaj smo jo prenovili, jo obdali z deskami. Ta pridobitev omogoča, da se spomladi prej posuši in segreje, zato lahko na njej že zgodaj posejem grah in bob, kar se vidi tudi na fotografiji. Vedno jo najprej zastrem s kompostom in kasneje tudi s senom. Na njej vse čudovito zraste.

Druga greda je še vedno narejena v globino in na njej pozno jeseni posadim česen in čebulo, letos pa se ob straneh dodala tudi jagode. Sredina je namenjena plodovkam in kapusnicam. Lega te grede je bolj senčna in to ustreza česnu.

Velik vrt

Svoj vrt imam razdeljen na tri poljine in tako kolobarim zadnjih 19 let. Vsako pomlad ga zasadim s sadikami, ki jih sama pridelam, ne samo plodovke tudi solato in kapusnice. V tem času ga temeljito oplejem in na debelo zastrem s senom, tako poleti zadržujem vlago in tudi plevela do septembra na njivi ni. Zadnjo zastirko položim konec avgusta in potem v jeseni ponovno začnem s pletjem.

Kompostiranje, sadike in rastlinjak

Za kompost uporabljam eno leto odležan hlevski gnoj in tudi velik 250 l plastičen kompost, v katerega odlagam kuhinjske odpadke in delam plasti z gnojem, listjem, odkošeno travo. Jeseni vanj odložim rože in zemljo iz korit. Ne prelagam ga ne, mi je pa v pomoč ena žival (verjetno voluhar?), ki ima luknjo na strani in sproti kompost meša. Sliši se čudno, vendar stvar deluje.

Sadike plodovk sama vzgajam zadnji dve leti, tako je moja spalnica od konca januarja do aprila majhen rastlinjak, vendar ni lepšega, kot zjutraj vstati in preveriti kaj je pognalo iz zemlje. Kasneje sadike preselim v rastlinjak, ki pa ga žal nimam blizu hiše, kot bi bilo najbolje. Pozimi od novembra do februarja pri nas ni sonca, zato imam rastlinjak 100 m od hiše in tako uživamo celo zimo svojo solato, rukolo in špinačo.

Rastlinjak

Tudi v rastlinjaku kolobarim in je razdeljen na tri grede. V njem poleti pridelujem paradižnik in papriko, ena greda pa vedno počiva oz. je zasajena z zelišči.

Letos sem zgodaj spomladi odkrila spletno stran www.vrtobilja.si in tako našla cel kup novih nasvetov, kako si olajšati delo in pridelati zelenjavo brez prekopavanja na naraven način. Robiju in Tjaši želim, še veliko užitka v odkrivanju novih, naravnih načinov pridelovanja zelenjave in življenja v sožitju z naravo.

Simona Lipovšek,
Izlake, 18. 6. 2019


Bi radi predstavili svoj vrt in v zameno brezplačno prejeli NIHAJNO MOTIKO v vrednosti 39,90 €?
Pišite na info@obilje.si ali preko kontaktnega obrazca in vaše celoletno delo bo povrnjeno z nagrado.

Samo dvem kriterijem je potrebno zadosti: Da se vrtnari brez prekopavanja tal in uporablja izkjučno sonaravne metode za nego rastlin.