Spomladanska uporaba vrtnih kopren

Pri vrtnarjenju so vrtne koprene ena izmed zelo uporabnih in praktičnih vrtnih pripomočkov. Najpogostejša je njihova uporaba za zaščito zelenjave pred zmrzaljo in s tem možnost povečanja obsega vrtne sezone. Z njihovo uporabo zgodaj spomladi zavarujemo rastline pred hladnimi nočmi, jeseni pa sezono podaljšamo in omogočimo dozorevanje vrtnin. Uporaba vrtnih kopren pa ima na vrtovih še nekaj drugih pozitivnih lastnosti.

Poznamo letno, zimsko in črno-belo vrtno kopreno

Vrtne koprene so narejene iz vlaken polipropilena, ki so temperaturno obstojna, hkrati izjemno lahka, prepuščajo vodo, zrak ter svetlobo. Ločimo tri vrste kopren.

Zimska in letna koprena sta namenjeni zaščiti rastlin in se med seboj ločita po gostoti vlaken in debelini. Obe, pokriti po gredicah ali uporabljeni preko lokov kot vrtni tunel, ustvarjata toplo mikroklimo in zaščito pred ekstremnimi zunanjimi dejavniki kot so velika temperaturna nihanja med dnevom in nočjo, močnim vetrom, hujšimi nalivi ... Zimska koprena bolje ščiti še pred nizkimi temperaturami, saj je debelejša ter posledično tudi bolj bela. Ob vsem tem predstavljata odlično mehansko zaščito pred ptiči in napadi drugih manjših letečih škodljivcev. Midva uporabljava obe vrtni kopreni.

Na tržišču obstaja tudi temnejša, t.i. črno-bela vrtna koprena, ki je sestavljena iz belih in črnih vlaken, namenjena prekrivanju tal predvsem pod jagodami, bučkami, kumarami ... saj s temno barvo zavira rast plevela, hkrati ustvarja toploto in zadržuje vlago v tleh. Te koprene ne uporabljava, saj jagode zastirava s kompostom in lesnimi sekanci.

Kdaj in kako uporabimo vrtne koprene

Zimsko kopreno uporabljamo v hladnejšem delu leta, predvsem jeseni in zgodaj spomladi, ko rastline ščitimo pred nizkimi temperaturami predvsem ponoči. Uporabne so tudi v mili zimi.  Letna koprena je praviloma namenjena uporabi, ko ni več nobene nevarnosti pozebe.

Na vrtu ju uporabimo takoj, ko posejemo semena ali presadimo sadike. Takrat so rastline najbolj občutljive, mi pa jim zagotovimo okolje, v katerem bodo dobro vzklile oziroma se ukoreninile.

Kadar ščitimo rastline, ki smo jih posejali, kopreno položimo na tla in ob robovih dobro obtežimo, da nam je veter ne odpihne. Ko semena vzklijejo in rastline rastejo, kopreno prilagodimo in jo naredimo malo bolj ohlapno, da se lahko rastlina dviga.

Pri zaščiti presajenih sadik, kopreno nežno pokrijemo preko vseh rastlin, jo pustimo bolj ohlapno in zopet na robovih obtežimo. Z ohlapnostjo omogočimo sadikam, da rastejo in jih ne potlačimo. Za obtežitev uporabimo kamenje, opeke, kline ... kar nam je pri roki. Ko rastline zrastejo 5-10 cm visoko, jim s pomočjo vrtnih lokov in koprene postavimo vrtni tunel ali pa kopreno prilagodimo, da je še bolj ohlapna, da imajo dovolj prostora za nemoteno rast.

Zimska koprena zgodaj spomladi ob sončnih dnevih (temperature nad 20°C in sončno vreme) hitro ustvari zelo vroče okolje, zato jo moramo ob takšnih dnevih iz gredice čez dan odkriti. Prav tako koprene odkrivamo, ko rastline cvetijo ter seveda kadar zalivamo in okopavamo gredice. Zvečer kopreno pokrijemo nazaj čez rastline.

Za katero zelenjavo uporabljamo koprene

Koprene uporabljamo pri direktni setvi solat, graha, boba, korenčka, pastinaka, peteršilja, špinače, zgodnji krompir. Za zaščito presajenih sadik kapusnic, čebule, pora, paradižnika, paprike, jajčevcev. Za zaščito česna in čebule pred čebulno muho, če temperature nise previsoke.

Mehanska zaščita rastlin

Vrtne koprene so odličen primer mehanske zaščite rastline pred različnimi škodljivci, s čimer zmanjšamo potrebo po poseganju po različnih sonaravnih pripravkih za tretiranje rastlin. Zajci, srne, ptiči ne delajo škode. Različnim letečim insektom prav tako onemogočimo povzročanje škoda na naših rastlinah.

Da ponoviva: ob visokih temperaturah, ki se že lahko pojavijo, jih moramo iz gred odkrivati. V tem primeru je priporočljivejša gosto tkana vrtna mreža.