Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Grah vzgoja - kdaj in kako sejati

Grah sejemo enkrat letno neposredno na grede v marcu ali najkasneje v prvi polovici aprila. Med vrstami naj bo 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm. Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri. Semena posejemo v zemljo nekje 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste. Ko semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami. Celo gredo takoj (brez lokov) pokrijemo z vrtno kopreno.

Kakršen koli strah glede pozebe v spomladanskih mesecih je kot pri bobu povsem odveč. Koprena spomladi le ogreje tla in zaščiti mlade rastline pred vetrom. Na Primorskem je pogosta praksa, da grah sejejo že prejšnjo jesen ter čez zimo kali, razvija korenine in spomladi hitreje požene v rast. Tudi v celinski Sloveniji ob mili zimi prezimi na tak način. To govori o tem, da je rastlina, ki je resnično prilagojena na naše podnebje.

Pri tako zgodnji setvi zalivanje ni potrebno. Na Vrtu Obilja z namakanjem semena graha pred setvijo nisva opazila nobene konkretne razlike. Ker rastlina dolgo časa kali, se v dežju ali talečem snegu prepoji z vodo. Nasploh je namakanje semen problematično, če ne vemo, koliko semen bomo na gredi dejansko porabili.

Tudi pri grahu uporabimo isti trik kot pri bobu, da dosežemo polno zasedeno gredo.

Istočasno, ko na gredo sejemo grah, nekaj semen posejemo v srednjo sadilno enoto (najbolje v plastične lončke), da vzgojimo sadike. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta, ki bi na gredi ostala zaradi nevzklitih sejanih semen. A te sadike vzgajamo zunaj (ne v notranjih prostorih), da imajo enake pogoje kot na gredo posejane rastline. Najbolje, da jih z lončkom vred zakopljemo v tla na gredi, da imajo enake temperaturne pogoje kot neposredno v gredo sejana semena. Če imamo gredo zastrto s kompostom, kot substrat v lončku porabimo kar isti kompost, ki ga le dodatno zalijemo.

Zaradi odlične temperaturne obstojnosti, dobre kaljivosti ter zgodnje setve ni smiselno vzgajati graha iz sadik, čeprav ga marsikje že ponujajo kot sadike.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Grah zaseda gredo v prvi polovico leta. Ker gre za visoko rastlino, ob njegovi senci spomladi težko uspevajo ostale rastline. Z grede ga poberemo konec junija ali v začetku julija in za njim sadimo katero koli poletno-jesensko zelenjavo. Sejemo pozni korenček, repo, kolerabo ali presajamo poletno solato, radič, endivijo, kolerabico, zelje, brokoli, cvetačo, glavnati, listnati ali brstični ohrovt.

Nega

Med rastjo mladih rastlin zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin. Koprena leži neposredno na grahu do sredine ali konca aprila, ko jo odstranimo. Takrat gredo v celoti okopljemo in oplevemo. Dodatno ne zastiramo, zalivanje ni potrebno. Tudi kasneje zastirka na gredi ni nujna, saj zaradi goste rasti rastlina sama senči tla.

Ko odstranimo kopreno, mu postavimo oporo iz vodoravne mreže. Plastična mreža z velikimi odprtinami je najboljša pri visokih sortah graha in jo vodoravno napnemo v najmanj štirih nivojih. Prvi nivo naj bo čim nižje, okoli 15 cm od tal, da se grah čimprej oprime opore. Takoj, ko se grah z viticami ovije, hitro požene naprej v rast, saj zazna, da raste na zanj pravem mestu (potrebuje oporo). V višino zraste od enega do dveh metrov, kar je odvisno od sorte. Mreže lahko napnemo tudi navpično za vsako vrsto graha posebej do višine najmanj 100 cm. Pri takšnem načinu lahko v maju gredo tudi lažje zastremo s poletno zastirko – z listjem ali s slamo. Stročnic ne zastiramo s svežim travnim odkosom.

Ker grah raste (in se globoko ukorenini) v zgodnjem pomladanskem času, posebnega režima zalivanja nima, saj so navadno vrtna tla in kompostna zastirka v tem delu leta dovolj vlažna. Zgolj v primeru zelo sušne pomladi (1 mesec brez dežja) izdatno zalijemo celo gredo.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Mlada zrna v strokih lahko zajedajo gosenice metulja grahovega zavrtača. Na grah ga privabljajo odprti cvetovi, zato je bolj priporočljiva setev zgodnjih sort, ki odcvetijo do začetka junija (pred začetkom glavnine izleganja zavijača), ali sejemo poznejše sorte, ki cvetijo šele avgusta, ko je let zavijača že zaključen.

Na grahu se lahko pojavijo tudi uši. Med boleznimi je grahu nevarna pepelasta plesen, ki pa se pogosteje pojavi v poletnih dneh. Torej, bolj zgodaj kot sejemo grah, manj težav bomo imeli. Tudi pridelek bo prej in greda bo poleti že na voljo za novo zelenjavo.

Pridelek

Pri grahu lahko najprej že konec aprila pobiramo njegove vršičke. Mladi listi z viticami so izjemno okusni sveži in jih dodajamo solatam. Pri rastlinah, ki jih gojimo za stroke in zrna, vršičke nabiramo minimalno, zgolj za pokušino, saj bi sicer preveč poškodovali rastlino. Pri sortah, ki nimajo nitkastih strokov, že v maju nabiramo mlade stroke. Izjemno okusna so zrna mladega graha, ki jih pojemo kar surova. Zelena zrna graha pobiramo skozi cel junij. Stroki in zrna graha se začno sušiti v juliju.

Ko želimo grah pobrati v celoti, poberemo vsa zrna, tudi če niso do konca zrela (kot mlado zrnje fižola) ter ga shranimo v zamrzovalnik. Ko poberemo zadnji pridelek, rastlino uporabimo za zeleno gnojenje. Nadzemni del odrežemo tik nad tlemi in ga pustimo 4 dni, da se osuši. Tako ga bomo lažje odstranili z mreže za oporo, ki jo lahko uporabimo še v naslednjih sezonah. Celoten nadzemni del rastline zmeljemo z vrtno kosilnico in material uporabimo za kompostiranje ali kot zastirko. Korenine pa pustimo v tleh.

Skladiščenje

Svež mladi grah je najbolje uporabiti čim bolj sproti. Za daljše shranjevanje pa so seveda primerna sveža grahova zrna, ki se odlično shranijo, ko jih izluščimo iz stroka in zamrznemo. V kozarec s pokrovom shranimo tudi dozorela in suha zrna graha, ki nam v bodoče služijo tudi kot seme. Sortnost ohranjamo tako, da sejemo oziroma cveti zgolj ena sorta na isti gredi istočasno. Čeprav gre za samooprašno rastlino, si ne želimo morebitnega križanja sort.